Bohinjske novice – Vlasta Felc: V prvih petindvajsetih letih naj bi pot prehodilo okoli 5000 planincev
Objavljeno: Bohinjske novice, 5. oktober 2007 – str. 19: na obisku, planinstvo
Obnovljena Bohinjska planinska pot
Planinsko društvo Bohinjska Bistrica in Planinsko društvo Srednja vas sta uspeli do letošnjega občinskega praznika obnoviti Bohinjsko planinsko pot, ki jo je bistriško društvo odprlo leta 1977. Pobudo za izpeljavo poti je že kmalu v sedemdesetih letih dal učitelj Egon Mihelič iz Bohinjske Bistrice, posvečena^a je bila spominu štirim možem, ki so leta 1778 prvi stopili na Triglav.
Med planinci, ki so ustvarili Bohinjsko planinsko pot, sta bila tudi Janko Lapajne s Polj in Zdravko Sodja s Koprivnika, kije pred leti pripovedoval, daje bila pot, ki jo je predlagal Egon Mihelič, manj obsežna. Zajela naj bi namreč samo spodnje bohinjske gore do Bogatina. "Potem pa smo se v društvu začeli pogovarjati o krožni poti in da bi prvotno predvideno pot razširili," je rekel Zdravko Sodja. Pot so raje kot transverzala poimenovali po domače. Za vodnik po Bohinjski planinski poti (BPP) je napisal besedilo in vrisal zemljevid Tomaž Budkovič, za poznavanje poti po Sloveniji in tudi v drugih delih nekdanje Jugoslavije, pa je zelo veliko naredil takratni tajnik društva Franc Mazi.
Janko Lapajne, ki je bil predsednik PD Bohinska Bistrica kar 30 let, je pred dnevi pripovedoval, da so bili pri urejanju poti zraven trije, štirje, glavni pa je bil Mihelič. "Poleg Zdravka Sodja, ki je še danes v upravnem odboru bistriškega društva, še Janez Čuden z Gorjuš, s katerim sva s štampiljkami opremila največ kontrolnih točk, s tajnikom Mazijem, Slavkom Budkovičem, kije bil "financ minister" in Miheličem, ki je imel mladinski odsek, pa smo sku¬paj spravljali denar," je povedal. Da so odprli pot, je trajalo skoraj dve leti. Poti pa sicer niti ni bilo treba posebej urejati, saj je šla v glavnem po slovenski transverzali. V Sloveniji je ve¬liko planinskih poti, posebnost Bohinjske poti pa je, da ima planinski in plezalni del. Plezalni del je imel v začetku sedem točk, za kar so po Lapajnetovih besedah izbrali glavne hribe.
V prvih petindvajsetih letih naj bi pot prehodilo okoli 5000 planincev, med katerimi je bilo veliko Zagrebčanov, Dalmatincev, Beograjčanov in drugih planincev iz nekdanje Jugoslavije. Kontrolne knjižice je dolga leta izpolnjeval Janko Lapajne, ki je tudi povedal, da so na vrhovih v začetku imeli gumijaste štampiljke, kakršne so imeli po pisarnah, večina pa je kmalu izginila. Namesto njih so ponekod dali v skrinjice oštevilčene kupone, ki pa tudi niso ostali dolgo. Pred desetimi leti so z občinsko pomočjo namestili nekaj novih, kovinskih žigov, pri čemer jim je bil zlasti pomemben plezalni del, ki je precej zahteven.
Po podatkih Lojzeta Budkoviča iz PD Bohinjska Bistrica je z leti zmanjkalo dnevnikov in značk, skoraj vsaka stvar pa s časom potrebuje osvežitev. Zato je upravni odbor društva pred leti imenoval delovno skupino, ki naj bi pripravila novo podobo in vizijo Bohinjske planinske poti (BPP). Zaradi gradnje Orožnove koče je morala pot na obnovo še nekoliko počakati, dela pa so se lotili decembra lani. K sodelovanju so povabili PD Srednja vas in okrepili delovno skupino. Ob stoletnici organiziranega bohinjskega planinstva jim je z denarjem pri obnovi poti pomagala Občina, s prednakupom novega vodnika pa omogočilo tudi Turistično društvo Bohinj. Pot so obnovili Neža Božnar, Lojze Budkovič, Neža Budkovič, Drago Dobravec, Robert Klančar, Marko Mikelj, Andrej Rožič, Mojca Rožič, Zdravko Sodja, Matjaž Zmitek in Silvo Zvokelj.
Bohinjska planinska pot poteka krožno po bohinjskih gorah od Ratitovca do Pršivca. Vsak se je lahko loti, kjer se je hoče, časovne omejitve ni, v vodniku pa je tudi zapisano: "Razvejana mreža planinskih poti vas bo popeljala na 36 točk planinskega dela BPP. Te so dostopne vsakemu vztrajnemu gorniku. Zahtevni in izkušeni se lahko podajo še v brezpotja osmih dvatisočakov, po katerih poteka plezalni del poti. Na pot se podajmo primerno opremljeni v lepem vremenu. Vtisi in doživetja bodo takrat nepozabni. Do cilja vas bo varno pripeljala dobra planinska karta in podrobnejši opis iz priporočenega vodnika. Manj izkušeni naj si najamejo gorskega vodnika."
Tistim, ki prehodijo planinski del poti, pripadata srebrni znak in diploma, za prehojeni planinski in plezalni del pa zlati znak in diploma. Dokazilo o prehojeni poti so žigi z vrhov in ostalih točk v posebni zgibanki, ki jo je dobiti v Turističnem društvu Bohinj ter speciali¬ziranih turističnih agencijah v Bohinju in planinskih kočah. Zgibanka z zemljevidom ima besedilo tudi v nemškem in angleškem jeziku.
Vlasta Felc