Slovenec/Jutro (1934): Kamnik, 13. aprila.
Številnim nesrečam na lovu se je včeraj pridružila še ena v Kamniških planinah, ki je zahtevala smrt 30 letnega zapriseženega lovskega čuvaja Antona Plevelja, po domače Belčarjevega Toneta. Ustrelil ga je po nesreči njegov spremljevalec, trgovec Jože Petek iz Črne doline, ko sta se vračala s planine, kjer sta poslušala petje divjega petelina.
V četrtek zjutraj sta se odpravila po poti, ki drži iz Črne na Malo planino, čuvaj Tone zalezovat ruševca, trgovec Jože Petek pa z njim, da bi slišal petelinje petje. Kakor po navadi, je imel Tone tudi to pot s seboj svojo lovsko puško. Živahno je pripovedoval svojemu spremljevalcu, kje je prejšnji dan padel prvi letošnji divji petelin v tem delu planin. Ustrelil ga je delovodja znane Remčeve tovarne na Duplici g. Jože Zupan. Ob solnčnem vzhodu sta se moža zopet vračala v dolino. Tone je zaradi hude revme, ki ga tare že nekaj let, težko hodil in se je opiral na palico, štiri korake za njim pa je šel njegov spremljevalec in mu nesel puško. Z brezskrbnostjo, ki v podobnih slučajih prav gotovo nikakor ni na mestu, sta oba prezrla, da je puška nabita in da nesreča nikoli ne počiva. Na poti se je g. Jože Petek izpotaknil in padel, pri tem pa se je sprožila puška. V spomladansko jutro je odjeknil strel, kateremu je sledil krik »Joj, moja noga!« Čuvaj Tone je padel na tla, zadet v desno nogo v stegno.
Ko je spremljevalec priskočil na pomoč, je videl, da kri kar brizga iz rane, kar je bil znak, da so svinčena zrna prebila stegensko odvodnico. Kri se ni dala ustaviti in Tone je naglo izkrvavel. Globoko potrt nad tako nenadno strašno nesrečo, je šel g. Petek na Malo planino, odkoder sta prišla na kraj nesreče dva smučarja in pomagala prenesti truplo v dolino.
Nesreča je seveda napravila v vsej okolici globok vtis. Tone Plevelj je bil splošno znan in priljubljen lovski čuvaj. Doma je bil iz Olševka v neveljski občini in je zdaj bival v majhni koči na Štajerskem Raku. Bil je mirne narave in je vestno skrbel za družino, s katero je skromno živel brez stalnega zaslužka. V lovski družbi je bil izredno priljubljen zaradi svoje preproste dobrodušnosti in dovtipnosti. V splošnem je bil tip našega preprostega in poštenega kmečkega človeka. Zapušča hudo prizadelo ženo in dva nepreskrbljena otroka. Tragični slučaj naj bo nov opomin vsem, da je pri ravnanju z orožjem potrebna skrajna previdnost.
Slovenec, 14. april 1934
Nenavadna smrtna nesreča na lovskem pohodu
Kamnik, 13. aprila
Solastnik lovskega revirja pod Malo in Gojško planino je v sredo zjutraj ustrelil prvega letošnjega divjega petelina v tem delu Kamniških planin. V njegovem spremstvu je bil lovski čuvaj Anton Plevelj, po domače Belčarjev Tone. Ker so se v gozdu pričeli oglašati tudi ruševci, je Tone obljubil, da bo do nedelje zalezel tudi ruševca in da bo šel zato že prihodnje jutro pogledat v planino. Pridružil se mu je trgovec iz Črne g. Jože Petek, ki je dejal, da bi rad slišal peti divjega petelina. Lovski čuvaj je zadel na ramo puško, njegov spremljevalec pa je bil seveda brez nje.
Ko so ob svitu dneva petelini utihnili, sta se oba moža vračala po ozki poti nazaj v dolino. Čuvaj je šel spredaj, podpirajoč se s palico, za njim pa njegov spremljevalec. Ker je Tone zaradi svoje bolezni težko hodil, mu je spremljevalec nesel puško. Nihče izmed njiju pa ni pomislil, da je puška nabita. Naenkrat se je g. Petek spodtaknil in padel tako nesrečno, da je pri tem sprožil petelina na puški. Čuvaj Tone, ki je bil kake štiri korake pred njim, se je prijel za nogo in zavpil: »Joj, moja noga,« nato pa je padel. Naboj ga je zadel v stegno in mu prebil glavno žilo odvodnico. Spremljevalec se je trudil, da bi mu ustavil kri, vendar pa brez uspeha. Tone ni izustil nobene besede več, naglo je izkrvavel in izdihnil.
S pomočjo dveh turistov z Male planine so nato spravili truplo v dolino in ga položili na mrtvaški oder na domu njegovega spremljevalca.
Nesrečni dogodek. Izvirajoč iz brezskrbne neprevidnosti, je vzbudil veliko sočutje. Anton Plevelj je bil doma iz Olševka pri Kamniku in je bil star 30 let. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Znan je bil v lovskih krogih kot izredno vesten in pošten lovski čuvaj, nenavadno dovtipen in vesel pripovedovalec duhovitih lovskih doživljajev. Živel je zelo skromno in kljub težki revmi, ki ga je mučila zadnja leta, se ni nikdar pritoževal nad svojo usodo.
Jutro, 14. april 1934