Večer, 03.06.2004, Narava, gore in ljudje - Urška Šprogar: Razvoj in življenjske razmere podlubnikov opisuje Alojz Pucko z Zavoda za gozdove Slovenije
Lubadarji, 5 mm veliki hroščki, uničujejo gozdove
Za razumevanje gozda
Razvoj in življenjske razmere podlubnikov opisuje Alojz Pucko z Zavoda za gozdove Slovenije - Razvoj hroščev pospeši visoka temperatura
V našem okolju bivajo številne rastlinske in živalske vrste, pri tem pa so učinki njihovega bivanja bolj posredno opazni. Občasno nam povzročajo tudi nevšečnosti in škodo. Podlubniki, zalubniki in lubadarji so hrošči, ki v gozdovih, kadar se preveč razmnožijo, delujejo na ta nam manj prijazni način. Vendar lahko vsak negativni dogodek razumemo kot priložnost za učenje in gozdarji Zavoda za gozdove poskušajo preveliko razmnožitev podlubnikov sprejeti na ta način.
"Večinoma se z napadom podlubnikov srečujemo v nižinskih predelih, kjer so nekoč prevladovali listnati gozdovi," razlaga Alojz Pucko z Zavoda za gozdove v Rušah. "Smreka in tudi bor sta bila v preteklosti vnesena v naše naravne gozdove s saditvijo ali setvijo pretežno zaradi ekonomskih koristi. Podlubniki nam tako poleg ekonomske škode, ki jo povzročijo, ponudijo možnost, da s primernim usmerjanjem razvoja nove generacije gozda z ustreznimi drevesnimi vrstami na prizadetem prostoru vzgojimo gozdove, ki bodo po svoji sestavi bolj ustrezali naravnim razmeram na rastiščih in bodo tako bolj odporni proti motnjam, ki jih prinaša čas."
Zavod za gozdove Slovenije je konec preteklega leta zabeležil neobičajno veliko iglavcev, ki so jih napadli ti hrošči. Podlubniki so se pojavili na več sto lokacijah, med katerimi so številne v bližini naselij, kjer je bilo opazno hitro sušenje dreves, predvsem smrek. Gozdarji predvidevajo, da se bo škoda zaradi podlubnikov nadaljevala tudi v tem letu. Zakaj se je to zgodilo, pojasnjuje Alojz Pucko: "Razlogov za množičen pojav podlubnikov je več, lani poleti je bila temperatura izjemno visoka, vse od maja do avgusta je bilo topleje od dolgoletnega povprečja. V primerjavi z običajnimi razmerami je padavin skoraj povsod po državi primanjkovalo; najbolj na severovzhodu države in na Goriškem, kjer je padla le dobra polovica običajnih padavin. Posledica dolgotrajne suše in neobičajno visokih temperatur je tudi povečana aktivnost smrekovih podlubnikov. Te do 5 mm velike hroščke zmeraj najdemo v gozdovih. V normalnih razmerah napadajo predvsem posamična oslabela ali poškodovana drevesa in pospešujejo njihov propad in s tem krogotok snovi v naravnem okolju. Razmnožitve podlubnikov postane prevelika, kadar je drevje množično oslabelo zaradi različnih suše ter poškodb in razvoj hroščev dodatno pospeši visoka temperatura. Prevelika razmnožitev običajno poneha v dveh do treh letih, saj se kasneje poveča tudi število podlubnikovih naravnih sovražnikov, to so bakterije, mesojedi hrošči in ptice."
Naravni razvoj podlubnikov
Ličinke in mladi hrošči se prehranjujejo z ličjem. Ličje je notranji del drevesne skorje, skozi katero se pretakajo drevesni sokovi. Ko je ličje močno poškodovano, se prekine krogotok drevesnih sokov in drevo propade. Aktivnost podlubnikov se začne pri dnevni temperaturi okoli 9 stopinj Celzija. Razmnoževanje je intenzivnejše, ko temperatura dosega 16 do 18 stopinj. Razvoj ene generacije podlubnikov, od jajčeca prek ličinke in bube do hrošča, traja 6 do 8 tednov.
Znaki napada smrekovih podlubnikov so sprememba barve in odpadanje iglic v poletnem času. Pogosto lahko okoli korenin opazimo rjav prah - črvino, ki jo hrošči izrivajo iz hodnikov. Iz luknjic, kjer se hrošči zavrtajo v drevo, se cedi smola. Drevesa, ki so bila napadena pozno v jeseni, pogosto najprej izgubijo lubje in šele nato odpadejo iglice. Če je drevo napadel mali smrekov lubadar, se najprej osuši in osuje vrhnji del krošnje.
Red in upoštevanje pravil rešujeta drevesa
Škode, ki jo povzročijo podlubniki, je več vrst. Drevesa je običajno treba posekati, preden dosežejo končne dimenzije, les napadenih dreves je slabše kakovosti, saj podlubniki prenašajo glive, ki povzročajo modrenje lesa. Les pride na trg ob povečani ponudbi, ki zmanjšuje ceno. Vse to pomeni občutno izgubo dohodka za lastnike gozdov.
Alojz Pucko: "Najpomembnejši ukrep za obvladovanje podlubnikov je sprotni pregled pretežno iglastih gozdov. Treba je obvestiti pristojnega revirnega gozdarja ter hitro posekati in iz gozda spraviti vsa poškodovana drevesa. Sečne ostanke je treba zložiti v kupe, tako da so debeli konci vej pokriti s tanjšimi, ter olupiti panje, štore. Do oktobra je treba 1- ali 2-krat mesečno pregledovati gozdove in vsa poleti odkrita napadena drevesa je treba hitro posekati, olupiti sečne ostanke, skorjo in debelejše veje pa uničiti. Sečne ostanke vključno s skorjo je možno zložiti v 1 m visoke in do 3 m dolge kupe, prekrite s črno folijo, ki jo po 4 mesecih odstranimo. Zalega propade zaradi visoke temperature in vlage. Sečni ostanki se lahko uničijo s kurjenjem, a kurjenje ne sme biti prepovedano zaradi povečane požarne ogroženosti okolja. Izjemoma, ob posebnem dovoljenju zavoda za gozdove, je dovoljena tudi uporaba registriranih insekticidov."
Urška Šprogar