Planinsko društvo Celje-Matica, 1862-2010 - Publikacija Zgodovinskega arhiva Celje - Inventarji 14
SI_ZAC/1121
Planinsko društvo Celje-Matica
1862-2010
Publikacije Zgodovinskega arhiva Celje (Inventarji; 14)
Izdal in založil: Zgodovinski arhiv Celje
Zanj: Dr. Borut Batagelj
Avtor: Dr. Bojan Himmelreich
Oblikovanje in postavitev besedila: MAcomp d. o. o.
Lektoriranje: Barbara Ojsteršek Bliznac
Skeniranje dokumentov: Jure Zupanc
Tisk: Grafika Gracer d.o.o.
Naklada: 200 izvodov
Fotografija na prednjem ovitku:
SI/ZAC/1121/055/00001 Okrešelj in Planjava pred 2. sv. vojno
Fotografiji na zadnjem ovitku:
SI/ZAC/1121/055/00001 Tillerjeva koča z Ojstrico pred 2. sv. vojno / SI/ZAC/1121/055/00001 Celjska koča pred 2. sv. vojno
Celje, 2013
Izdajo je podprlo: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO
061.2:796.52(497.4Celje)(091) | 796.52(497.4Celje)(091) | 930.253:796.52(497.4Celje) | ISBN 978-961-6448-33-8
COBISS.SI-ID 271580160
Mehka vezava, 115 strani (30 cm x 22,5 cm), ...
UVOD
Javni arhivi so ustanove, kamor ljudje gredo, ko izgube original nekega dokumenta, da dobe kopijo. Temu preprostemu, a za spomin zelo prijaznemu opisu moramo pristaviti še drugi del opisa: javni arhivi so ustanove, kamor ljudje gredo, ko želijo zvedeti, kako so živeli njihovi predniki. Kako so si zidali bivališča, pridelovali hrano, obiskovali šolo, se prepirali s sosedi, registrirali avtomobil, sedeli v kavarni, vzklikali na javnih zborovanjih ... pa tudi, kako so hodili v planine. V arhivih? Seveda!
Slovenski arhivi glede na trenutno dostopne informacije trenutno hranijo enajst fondov arhivskega gradiva, neposredno povezanega z razvojem planinstva na Slovenskem. Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani hrani fond Planinske zveze, šest regionalnih arhivov pa deset fondov planinskih društev. Slednji skupaj obsegajo blizu 25 tekočih metrov arhivskega gradiva. Zgodovinski arhiv Celje je kar zajeten »udeleženec«, saj sam varuje pred uničenjem in pozabo dva fonda (Planinsko društvo Celje - Matica in Planinsko društvo Solčava), ki obsegata kar blizu 40 % omenjene količine. A nismo le prvaki v količini, nad katero bi se morda kdo zmrdnil. Ponosni smo tudi na najverjetneje najstarejšo vpisno knjigo (1862), hranjeno v slovenskih arhivih.
Naštevanje omenjenih podatkov pa ni plod naše nečimrnosti, tudi ne odsev tekmovanja med arhivi. Služi naj le kot povabilo vsem planinskim društvom, ki še sto dvajset let po nastanku prve slovenske planinske organizacije ne vedo, kaj bi s svojim arhivskih gradivom. V javni arhiv z njim!
Dr. Bojan Himmelreich