Delo – Silvo Kristan: Modnemu izrazu »adrenalinski šport«, ki postaja čedalje bolj nesmiseln in nespameten, se pridružuje izraz »treking« ...
Objavljeno: Delo, torek, 25.09.2007 - Pisma bralcev in odmevi
Zakaj tuji izrazi?
Modnemu izrazu »adrenalinski šport«, ki postaja čedalje bolj nesmiseln in nespameten, se pridružuje izraz »treking« (angl. to trek, trekking), ki prav tako v različnih zvezah postaja čedalje bolj zabaven. Ena od velikih tujih trgovskih hiš ponuja v svojem katalogu ženske polvisoke treking čevlje, moške treking čevlje, otroške treking čevlje, treking majice, treking termohlače, treking brezrokavnik, treking jakno. Fotografije kažejo, da je oglaševana oprema primerna za popoldanski sprehod, za »skok« v trgovino, za nedeljski izlet, za nabiranje gob ipd. Očitno je namreč, da trgovci stavijo na tuj, pa čeprav nesmiseln izraz. Zdi se, da v modnem pohodu tujega izraza lahko prej ali slej pričakujemo še treking nedrček, treking očala, treking rokavice, morda še treking robec, treking čepico, treking nožno protezo, treking orglice, treking nakit, psa za treking ipd. Razširjevalcem izraza »treking« je mogoče zameriti dvoje: pojmovno zlorabo (očitno sploh ne vedo, kaj ta izraz pomeni) in vsiljevanje tujke, čeprav imamo za »treking« domačo ustreznico.
Angleški izraz »to trek« je nastal v Južni Afriki med veliko selitvijo Burov (1835-1838) od Rta dobrega upanja (Cape of Good Hope) proti notranjosti Južne Afrike in je pomenil »počasi, s trudom pomikati se naprej z volovsko vprego; selitev z vozovi, potovati z volovsko vprego«. Pozneje je izraz »to trek« pomenil »potovati, seliti se« (to travel, to migrate, an organized migration, organizirano preseljevanje) in se ni več povezoval z volovsko vprego.
V sodobnem mednarodnem gorniškem jeziku se je angleški glagolnik »trekking« prijel kot znak za »počasi, s trudom po gorniško se pomikati naprej, potovati peš po gorskem svetu, organizirano se preseljevati po gorskem svetu iz kraja v kraj (iz enega tabora v drugi)«, npr. treking okrog Anapurne, ki menda traja teden dni in več. Popoldanski sprehod, »skok« v trgovino, nedeljski izlet, nabiranje gob ipd. torej niso »treking«. Poleg tega imamo za opis »počasi, s trudom po gorniško se pomikati naprej, potovati peš po gorskem svetu« tudi domačo ustreznico – pohod. Z levim prilastkom pa označujemo vrsto pohoda, npr. gorniški pohod. In v slovenski neoporečni športni terminologiji govorimo o pohodništvu. Zato trgovci, ki tudi slovenščini posvečajo ustrezno pozornost, oglašajo in prodajajo pohodniško opremo (pohodniške čevlje, pohodniške palice itn.).
S tujimi izrazi pa se preživljajo tudi nekateri zasebni ponudniki športnih storitev. Eden teh izrazov je »body pump«. Pred več kot pol stoletja mi je znanec na vprašanje, kam gre, odgovoril: »V kvihtarno grem pumpat.« »Kvihtarna« (nem. das Gewicht –e, utež, uteži) je bil žargonski izraz za malo telovadnico z različnimi utežmi, kjer so trenirali dvigovalci uteži, »pumpanje« pa je pomenilo dvigovanje uteži za razvoj mišičja (»napihovanje« mišic) in moči. »Body pump« je torej slovenceljska oznaka za vaje za krepitev mišičja (z utežmi) oz. za vaje moči (z utežmi). Zasebni ponudniki športnih storitev, ki jim je domač strokovni jezik malo mar, so torej odkrili anahronistični slengovski izraz in ga ponujajo kot »zadnji dosežek stroke«. Normalen človek se sprašuje, zakaj »body pump«, če temu lahko rečemo vaje moči (z utežmi)? Odgovor ni težak. »Body pump« se (dobro) prodaja, z oglaševanjem in prodajanjem vaj za moč pa zasebnik niti za sol ne bi zaslužil. Razprodaja slovenščine se torej splača.
Tudi »spining« se menda dobro prodaja. »Spinning« je angleški glagolnik, ki pomeni »vrteti (pedala na kolesu)«. Pedala pa lahko vrtimo tudi na napravi, ki je kolesu podobna, pravzaprav je nastala iz kolesa. Ta naprava koles res nima, ima pa pedala, zato gre za krožno gibanje nog, ki je značilno za vožnjo s kolesom. In zato takšni napravi rečemo sobno kolo, včasih tudi nepremično (stacionarno) kolo. »Spining« je torej »vadba na sobnem kolesu«. Če pa to počnemo v večji skupini pri zasebnemu prodajalcu takšne dejavnosti, gre za »skupinsko vadbo na sobnem kolesu«. Očitno pa je žargonski spaček »spining« Slovenceljnom bolj všeč, zato vztrajajo pri njem in se z njim preživljajo. Preživljanje z razprodajo slovenščine pa je etično, narodnostno in sploh intelektualno sporno. Da o skrbi za domač strokovni jezik sploh ne govorimo. Zato je nenavadno in škoda, če se spaček »spining« širi tudi z visokošolske institucije, ki bi po naravi vendarle morala skrbeti za neoporečno domače športno izrazje.
Silvo Kristan
Podkoren 39 E, Podkoren