Slovenec (1934): Dva tihotapca saharina ubita, eden ujet, trije pobegnili
Kranj, 4. marca.
Tihotapska strast, ki je v nekaterih družinah povzročila že dovolj nesreče, je te dni zahtevala zopet izdatne žrtve. Terjala je dvoje mladih življenj, njihove družine pa pognala v žalost. Vaš dopisnik se je danes popoldne informiral o dogodku na licu mesta na Jezerskem in posnel sledeče podrobnosti. V petek zvečer dne 2. marca ob 8 je na Jezerskem in sicer na vrhu planine Komatavre v višini 1600 m prekoračilo mejo šest naših tihotapcev. Prišli so navzgor iz Avstrije po snegu, ki je ponekod visok 2—3 metre. Zato so bili opremljeni s krpljami. — Nosili so s seboj težke nahrbtnike vtihotapljenega saharina, vsak približno 10 do 15 kg. Onkraj meje v Avstriji v Kortah je baje shajališče tihotapcev in zaloga saharina, katerega Avstrijci dobavijo tja. Naloga naših pa je, da ga prenašajo ob primernem času in vremenu čez mejo in ga potem oddajajo v nadrobno razprodajo. V petek zvečer je bila noč temna. Luna še ni izšla, ko so tihotapci prekoračili mejo in prešli na našo stran kakih 100—200 korakov in prišli na naši strani v bližino patrulje, ki se je nahajala okrog 100 korakov od meje. Ker je bila tema, patrulje tihotapci niso opazili in so hoteli brezskrbno preiti nevarno točko. Naenkrat pa jih patrulja pozove: »Stoj!« Na te klice pa tihotapci niso obstali, marveč so se razbežali na vse strani in niti nahrbtnikov niso odvrgli proč. Zato je bila patrulja primorana, da strelja. Tako sta bila ob tej priliki ustreljena dva tihotapca in sicer 24 letni brezposelni čevljar Pogačnik Franc, sin kajžarja iz Podbrezij in 21 letni Zupan Franc, tudi brezposelni čevljar, vulgo Blejčev, doma iz vasi Veterna nad Golnikom. Tretji tihotapec, 20 letni čevljar Švab Franc, tudi iz Veternega doma, je najprej zbežal, ko pa je videl neumnost svojega početja, se je vdal in ga je patrulja nepoškodovanega zgrabila in ga odvedla na orožniško postajo na Jezersko. Ostalim trem tihotapcem se je pa posrečilo zbežati. Zasledovanje teh je bilo otežkočeno, ker so imeli tihotapci na nogah krplje in so lažje hitro hodili po snegu. Nadaljnje zasledovanje vodijo orožniki. Ali je od treh tihotapcev kakšen ranjen, se ne ve.
Zelo težko je bilo spravljanje ubitih dveh tihotapcev v dolino, ker je iz Jezerskega na vrh Komatavre svojih 4—5 ur hoda in je na vrhu še veliko snega. Vojaki in civilisti so se v soboto ves dan trudili, da so oba mrtveca pripeljali v mrtvašnico na Jezersko, kar se je zgodilo šele pozno zvečer. Danes popoldne pa se je vršila obdukcija in pogreb. Komisijo, ki se je odpeljala popoldne ob 2 na Jezersko, so sestavljali sodnik dr. Benedik iz Kranja, zdravnik dr. Novoselski iz Kranja in dr. Valič iz Preddvora, kapitan obmejne čele Milutinovič in zapisnikar Hönigman. Po izvršeni obdukciji, ki se je vršila v mrtvašnici na Jezerskem pokopališču, se je takoj vršil pogreb obeh ubitih tihotapcev, ki sta bila zavita v zasilno napravljene bele krste. Pogreba, ki se je vršil ob 5, se je udeležila Pogačnikova družina, in sicer oče, mati, sestra in brat, dalje njegovi prijatelji s Podbrezij, pa tudi veliko ljudi z Jezerskega. Od Zupanove družine ni na pogreb prišel nihče. Žalostno so zvonili jezerski zvonovi, ko so pokopavali nesrečne žrtve tihotapske strasti v grob v jezersko zemljo.
Ponedeljski Slovenec, 5. marec 1934