8. IMFFD: "Čeprav so vrhovi merilo uspeha v gorništvu, sem se toliko ali še več kot iz katerega koli osvojenega vrha naučil iz neuspehov."
Kateri od vaših najvidnejših vzponov na Aljaski, v Pakistanu, Nepalu in Indiji je bil za vas največja zmaga?
"Zmaga" ne bi bila beseda, ki bi jo sam uporabil za opis katerega koli vzpona. Morda lahko odgovorim na nekoliko drugačno vprašanje: "Kateri od vaših najvidnejših vzponov na Aljaski, v Pakistanu, Nepalu in Indiji je bil najpomembnejši za vas?" Rekel bi, da Infinite Spur na gori Foraker leta 1977. Ta vzpon mi je odprl oči za priložnosti v visokih gorah po svetu in bil povod za vrsto pustolovščin, ki so oblikovale moje življenje vse od takrat. Čeprav se takrat še nisem povsem zavedal, je bolj kot kar koli drugega Foraker v meni prebudil globlji občutek duhovnosti in spoštovanje do življenja, kot sem ga doživljal prej. Prav tako mi je pomagal razumeti, da plezanje, čeprav je zelo pomembno, ni edino življenjsko področje, na katerega naj se osredotočam.
Kakšen recept imate za usklajevanje plezanja, družine in dela v svojem življenju?
Vedno sem skušal doseči občutek za ravnotežje med temi zelo pomembnimi življenjskimi vidiki. Brez podpore družine in prijateljev si zelo težko najboljši, tako pri delu kot pri plezanju. Ne moreš se popolnoma predati osebnim odnosom in se posvetiti pomembnemu delu, ne da bi ohranil poti za samoizražanje. Uravnoteževanje vseh treh vključuje žrtvovanje in kompromise ter resnično predanost želji, da postaneš izpolnjena oseba. Lahko se ozrem nazaj in vidim, kdaj nisem bil v ravnovesju, in tako sem se naučil prilagajanja, kadar grem v napačno smer.
Kako močno ste kot alpinist, športni plezalec in nekdanji urednik revij Climbing in Alpinist povezani s slovenskim alpinizmom in plezanjem? Ste tudi vi plezali s slovenskimi alpinisti kot vaš sin Hayden in njegov prijatelj Kyle z Urbanom Novakom, ki nam je na lanskem festivalu predstavil njihov vzpon po prvenstveni smeri na vrh K7?
Vedno sem globoko občudoval slovenske plezalce in osupljivo gorniško kulturo Slovenije – zelo navdihujoče na več ravneh. Razen nekaj dni v plezališčih nisem imel priložnosti plezati s slovenskimi alpinisti, ampak mislim, da me bo Urban po festivalu peljal v nekaj smeri!
Kako kot poznavalec in oče spremljate kariero svojega sina Haydna, prav tako izvrstnega alpinista in športnega plezalca?
Ponosen sem na Haydna in vse, kar je storil in doživel kot plezalec. In seveda me včasih skrbi zanj. A zame je najpomembneje, kako se je Hayden izoblikoval kot oseba. Živi s prepričanjem, strastjo in velikim občutkom za skromnost in iskrenost. Zelo je občutljiv do soljudi, sposoben se je vživeti v njihova čustva in se povezati z izjemno raznolikimi ljudmi. Ima tudi odličen smisel za humor.
Katera življenjska spoznanja vam razkriva svet z višine?
Gore so fantastičen primer moči in skrivnosti narave, smeri, po katerih se vzpenjamo, pa so izraz vsega najboljšega v človeškem duhu. Čeprav so vrhovi merilo uspeha v gorništvu, sem se toliko ali še več kot iz katerega koli osvojenega vrha naučil iz neuspehov. Najodločilnejša spoznanja so bili notranja – občutek, kako daleč se gnati, kako ravnati s svojimi notranjimi strahovi in konflikti, kako biti intuitiven, kako biti pozoren na vsako podrobnost, kako živeti polno tukaj in zdaj – vse to sem prenesel tudi na družino, delo in življenje.
Plezanje me je pripeljalo do zavedanja lastne minljivosti in me še vedno opominja, naj se osredotočam na tisto, kar je pomembno. Ob plezanju sem oblikoval močno skupnost družinskih članov in prijateljev, se posvetil delu, ki me kleše intelektualno, ustvarjalno in čustveno, in spoznal, da ne glede na to, kako pogosto sem se zmotil ali ubral srednjo pot v preteklosti, moram vedno znova poskusiti doseči najvišje ideale.
Manca Čujež