Delo, Šport: ... Dosedanji uspehi na gori naposled kronani z vrhom

Jugoslovanska zgodovina Daulagirija (8167 m): leta 1981 izjemen vzpon v južni steni, 1985 nova smer v V steni, sedaj vrh pozimi

KRANJ — Prejšnji teden se je iz Nepala vrnila štiričlanska alpinistična odprava, se ji je želja, stara dobrih šest let, izpolnila 4. decembra 1987: Marjan Kregar in Iztok Tomazin sta ob petih popoldan dosegla vrh 8167 metrov visokega Daulagirija. Morda bi bil uspeh še popolnejši, če ne bi vreme to preprečilo vodji odprave Stanetu Belaku in Pavletu Kozjeku.

Daulagiri bo med jugoslovanskimi himalajskimi uspehi zavzemal posebno mesto vsaj zaradi dejstva, da je vrh dosegla šele četrta odprava. Zaradi samostojne in izpostavljene lege je eden najmarkantnejših vrhov v Himalaji. Z južne strani je bil in bo pravzaprav eden prvorazrednih alpinističnih ciljev.
1981 - vrhunski dosežek v južni steni
Naše prvo srečanje s tem himalajskim osemtisočakom je bilo leta 1981. Objektivno gledano je, prva naša odprava na tej gori dosegla daleč najboljši rezultat od vseh štirih. Tudi dejstvo, da takrat vzpon čez južno steno ni bil kronan z vrhom, ne more spremeniti te ocene. Povsod po svetu je ta naša smer zelo odjeknila in poznavalci so jo v svetovno znanih revijah postavljali med najboljše dosežke v Himalaji sploh.
Štirinajstdnevno plezanje po osemtisočaku najbrž nima primere, zato najbrž ne bo napak, če se ga ponovilo spomnimo. Tistega 7. oktobra 1981 so najprej napeli v steni 200 metrov vrvi, naslednjega dne sta Sabolek in Zupan splezala še 150 metrov višje in potem so še v dveh etapah dosegli 5300 metrov. Belak, Berčič in Tratnik pa so 15. oktobra začeli končni naskok in šele po neskončno dolgih štirinajstih dnevih je bila njihova odisejada končana. V južni steni so bivakirali devetkrat, zadnjič na približno 7800 metrih. Hrane jim je zmanjkalo in tudi to je bil takrat vzrok, da vrh ni padel. Prevladala je pametnejša odločitev: fantje so začeli s sestopom po vzhodni strani gore. Po šestih dneh nečloveških naporov so 29. oktobra dosegli dolino. Odrešitev v zadnjem trenutku.
1985 - nova smer v vzhodni steni
V jeseni 1985 so odpravo poleg vodje Belaka sestavljali še Tomazin, Kregar in Andrej Štremfelj. Cilj je bil jasen - vrh prek vzhodne stene. 45 dni so prebili na gori in kljub norim razmeram v spodnjem delu stene jim je uspelo splezati 3500 metrov visoko Slovensko smer v vzhodni steni. Po priključitvi na normalno smer pri 7600 metrih, od koder je do vrha le še lahko pobočje, jim je vse načrte prekrižal orkanski veter. Greben, po katerem poteka normalna smer, je sploh zelo izpostavljen vetru in marsikdo najbrž nikoli ne bo mogel razumeti, da se v takšnih gorah ob slabem vremenu ne da premakniti niti za meter višje.
1986 - ponovno samo do 7600 m.
Belak in Kregar sta leta 1986 poskusila v predmonsunskem obdobju. Začela sta prav tako iz vzhodne strani, potem pa nadaljevala po normalni smeri. Že tretjič ni bilo mogoče postaviti pike na i. Več kot leto poprej ni šlo - spet orkanski veter.
1987 - dosežen vrh v zimski sezoni
Vodja je bil leta 1987 že četrtič Belak, v odpravi pa še Pavle Kozjek, Marjan Kregar in iztok Tomazin. Pred odhodom so načrtovali vzpon na alpski način. Še preden so odšli v Nepal smo pisali o težavah vseh vrst. Kot bi se hoteli opravičevati že za naprej, saj so bili fantje zares zelo slabo opremljeni. Denarja za kvalitetno obleko, takšno kakršno zahtevajo zimske razmere v najvišjih gorah na svetu, ni bilo. Na srečo pa so se tokrat stvari obrnile drugače.
Vsi štirje so 13. novembra lani odleteli iz Pokre v Jamosan in tri dni kasneje pričeli v aklimatizacijo, ki je trajala vse do 22. novembra. Na vzponih, kjer naj bi se privadili na večje višine, so dosegli dobrih 6200 metrov. Sledila je vrnitev v dolino Kali Gandaki in 26. novembra so se srečali z nosači, bazni tabor pa so postavili naslednjega dne 4100 metrov visoko. Pred njimi je bilo dobrih 4000 metrov višinske razlike. Vreme je bilo sila ugodno in 1. decembra je šlo zares. Po nevarnem prehodu čez ledeni slap so v spodnjem, pretežno skalnatem delu stene naleteli na zelo slabe razmere. Po približno 1500 metrih so prvič nepredvidoma bivakirali v zgornji tretjini te spodnje stene. Naslednji dan so dosegli višino 6000 metrov tik nad platojem, tretjega decembra pa so postavili šotorček v ledeniško razpoko na višini 6500 metrov. Naskok na vrh se je pričel okoli polnoči. Tomazin ga je dosegel 4. decembra ob petih popoldan, dvajset minut za njim je stal na njem še Kregar. Oba sta seveda takoj začela s sestopom, prav tako pa tudi Belak, ki je skupaj s Kozjekom prišel nekako do 8000 metrov. Kozjek se je odločil za bivak v ledeniški razpoki, brez vsakršne opreme. Morda bi bilo bolje, da bi vzpon nadaljeval, tako pa naslednje jutro vzpona ni bil sposoben nadaljevati. 6. decembra sta z Belakom ponovno poskusila, nekje na 7500 metrih ju je veter zaustavil, bila sta brez hrane, Kozjek pa je vrhu vsega še kazal znake pljučnega edema. Vrnitev v bazo je bila edina rešitev. Za Kozjeka je bila odprava končana, že omenjenim težavam so se pridružile še manjše ozebline na nogah. Belak pa je še vedno računal na še en poskus, ki pa se je 12. decembra izjalovil - v bazi je zapadlo pol metra snega.
Osmi jugoslovanski osemtisočak je tako osvojen, med temi je bilo sedem glavnih in en stranski vrhi, nad 8000 metri. Nekaj jih je še, sedem glavnih in sedem stranskih. In niso samo ti, mnogo je nekoliko nižjih, toda z izredno zahtevnimi stenami. Visokih ciljev vseh vrst je pravzaprav toliko, da jih bo vedno preveč. Na srečo.

Odpravo Dhaulagiri 87/88 so omogočili: Adrija Zadar, Alpinistični odsek PD Kamnik, Alpinistični odsek PD Matica, Alpinistični odsek PD Tržič, ABC Pomurka - Kočna Kamnik, Atelje Modnih oblačil T. Bevk - Šk. Loka, Belinka Ljubljana, Contal Ljubljana, Commerce, Ciciban Nova Gorica, Droga Portorož, Elektrotehna DO Set, Elektrotehna DO Junel Tozd Elex, Elan Begunje, Emona Ljubljana - Pakirnica, Emona Ljubljana - Mesna industrija Zalog, Fidler, Foto Aki Šk. Loka, Fotokopiranje Bilban - Kranj, Fotokopiranje Vilfan - Ljubljana, Foto - Stane Klemenc, Ljubljana, Grand hotel Union, Gozdno gospodarstvo Kranj, Gradišek Tone - Stranje pri Kamniku, Hoja Ljubljana, Iskra Kranj, Iskra Zveze, Ljubljana, Iskra Commerce Ljubljana, IMP Marketing Ljubljana, IMP Planinsko društvo, Induplati Jarše, Intertrade Ljubljana, Jugotekstil Ljubljana, Jelovica Škofja Loka, Kolinska Ljubljana, Kompas Ljubljana, KTL, tozd Kuverta Ljubljana, Kemični izdelki Tacen — Saša Slavec, KLM - Amsterdam, Kemična tovarna Ljubljana, Ljubljanska banka Kamnik, Ljubljanska banka Gorenjske, Kranj, Lesnina DO Ljubljana, Lesnina tozd Zunanja trgovina, Limos, Škofja Loka, LTH Škofja Loka, LEK - Ljubljana, Mercator Ljubljana, Marmor Hotavlje, Metalka Ljubljana, Mestek Rado, Kamnik, Novoles Novo mesto. Nama Škofja Loka, Prešern Carole & Sergej - VSO London – Kathmandu, PZS - KOTG - Ljubljana, Papi šport - Trieste Italija, Planika Kranj, Petrol Ljubljana, Plastika Porenta Škofja Loka, Stomatološka klinika, Ljubljana, SCT Ljubljana, Slovenijales DO Ljubljana, SOB Ljubljana Bežigrad, Športni dispanzer - Hala Tivoli - Ljubljana, Teol - Ljubljana, Tovil Ljubljana, TKS Tržič, Torbarstvo Porenta - Virmaše, Tosama - Domžale, TKG Ljubljana, UZRI tozd Soča oprema, Titan Kamnik, Uniles Ljubljana, Unis TOS - Ljubljana, ZTKO - Kamnik, Zdravstveni dom Tržič, Žito Ljubljana tozdi Mlini, Gorenjka Lesce, Imperial Krško, Šumi, Zavod za zdravstveno varstvo SRS, Ljubljana.

TOMO ČESEN

USPEH NA DAULAGIRIJU - Tomazin in Kregar, ki sta 4. decembra stopila na vrh 8167 m visokega Daulagirija, ter Belak in Kozjek, ki sta se istega dne zaradi vremenskega preobrata morala obrniti pod vrhom, je napredovala po smeri vrisano skrajno desno: najprej po Slovenski smeri (1985) in do severovzhodnega sedla po smeri sestopa (1981). Na sedlo so se vzpeli še nekoliko bolj v vpadnici grebena. Na višini 7650 m pa so se lotili vršne strmine.

Razpis za Čo Oju (8201 m)
Komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS razpisuje mesta za 6 do 8 člansko (vključno z vodjem in zdravnikom) alpinistično odpravo na Čo Oju (8201 m) iz Tibeta. Po ustaljenem postopku in na obrazcih je treba svoje prijave poslati na KOTG PZS do 15. februarja.

Razprodaja koledarjev
Od 10. do 20. januarja bo v prostorih PZS Dvoržakova 9, Lj. ugoden nakup preostanka letošnjih stenskih koledarjev po enotni ceni 1500 din.

T. Č.

Zimski vzponi drug za drugim
Knez v Križevniku celo do VIII - Kranjc in Tajnikova v Poldačevi v Frdamanih, Tratnik in Manard pa Mansardo v Planji
KRANJ — Pred iztekom leta, v obdobju zelo ugodnih razmer v severnih stenah, je bila opravljena vrsta zelo dobrih zimskih ponovitev, nekaj med njimi ekstremno zahtevnih. Takšne zimske sezone najbrž ne bo spet tako kmalu.
Še preden pa začnem naštevati nove dosežke, pa popravek o ponovitvi Skarabeja v Šitah. Marko Lukič in Sašo Prosenjak nista preplezala to smer v celoti, ampak le njeno spodnjo, težjo polovico.
Franček Knez in Dani Tič (oba AO Impol) sta plezala v severni steni Križevnika. 25. decembra sta ponovila Goljata (VII 1. P in 1. ZP), naslednjega dne Črno srce (VII, 1. P in 1. ZP) in Dedijevo smer (IV-V, 2. ZP), 27. decembra pa še Rožo (VII +, 1. P. in 1. ZP). Te smeri so dolge od 4 do 5 raztežajev, vendar zelo zahtevne, kar seveda pove že sama ocena. Knez je vse splezal prosto in kot prvi v navezi. Najtežje raztežaje je najprej splezal tehnično, da si je namestil varovalne kline, potem pa vse splezal od spodaj.
V isto steno je Knez odšel še 29. decembra in z Martinom Hrastnikom (AO Delo) ponovil Jupiter, ki ima celo oceno VIII- (1. P. in 1. ZP), istega dne sta plezala še Puščico (VI), prav tako 1. P in 1. ZP. 30. decembra pa sta zaključila s smerjo Vrt bogov (VI+, 1. P in 1. ZP vse smeri prosto le Knez).
Prva zimska ponovitev Poldačeve smeri v Frdamanih policah je zahtevala dva bivaka. Mirko Kranjc (AO Črnuče) in Jelka Tajnik (AO Ravne) sta 29. decembra napela tri raztežaje, vstopila pa potem 31. decembra. Ta sta prosto splezala najzahtevnejši del stene (VI + ) in zvečer tam bivakirala.
Severna stena Planje je dolgo časa čakala na prvi zimski vzpon. Prva smer je bila na vrsti Mansarda. Emil Tratnik in Ivan Menard sta vstopila v steno 30. decembra in po celodnevnem plezanju bivakirala nekje na sredi. Naslednjega dne jima je zaledenela zajeda vzela veliko časa in le 5 raztežajev sta bila višje kot prejšnji dan. Prvega dne letošnjega leta ju je čakalo še pet raztežajev in opoldan sta bila na vrhu. To je bila seveda prva zimska ponovitev. Poletna ocena je V+, A1.
O odličnem vzponu v Ojstrici poročajo iz AO Železar-Štore. 23. in 24. decembra sta Polde Felicijan in Tomaž Žerovnik kot prva pozimi splezala eno najzahtevnejših smeri v Ojstrici. Črno zaveso (V+, A2, 550 m). Imela sta zelo naporno plezanje, saj je bilo povsod vse polno požleda, tako da s plezanjem v plezalnikih ni bilo nič. Spodnji in zg. del sta potrebovala dereze, po bivaku pa jima je drugega dne iz stene padel še nahrbtnik. Izplezala sta že ponoči, po 18 urah efektivnega plezanja. To je bilo šele 5. ponovitev nasploh.
V Turski gori pa je prvo zimsko ponovitev dobila tudi Direktna zajeda. Vzpon z oceno VI+, 350 m sta v 9 urah opravila Aco Pepevnik in Jože Zupanc. Imela sta izredno slabe razmere, tako da je bilo treba vse raztežaja splezati v derezah po tankem požledu. Nasploh je značilnost smeri, da se pleza po zasiganih počeh in je težko zabijati kline za varovanje.
V steni Škarij ima Florjančičev steber zdaj že drugo zimsko ponovitev, prav tako sta smer tudi Polde Felicijan in Sašo Lekič plezala prosto. Ves čas v plezalnikih in samo 5 ur do vrha.
Smer Bratov Golob ima zdaj že pet zimskih vzponov. 27. decembra sta jo splezala Dare Turnšek in Sašo Lekič (AO Luče, ostali AO Železar-Štore) v devetih urah, 30. decembra pa sta Silvo Babič (AO TAM) in Andrej Grudnik (Zgornjesavinjski AO) potrebovala štiri ure manj. Smer je visoko 240 metrov in ocena je VI, A1.
Marko Malovrh in Rok Preložnik (Šaleški AO) sta bila uspešna v Spominski smeri Janeza Resnika v Križevniku. Plezala sta 26. in 27. decembra in sicer efektivno 8 ur. Stena je visoka 350 m, ocena pa VI/V. Kot pravita je to verjetno 1. zimska ponovitev.
Za konec še Storžič. Janko Meglič je tam 26. decembra opravil drugo zimsko ponovitev Lomske smeri (V+, A 2, 200 m). Zadnjega dne lanskega leta pa je plezal skupaj z Jožetom Rozmanom (oba AO Tržič). Kot prva pozimi in druga nasploh sta splezala Kavko (VI+, Al, 185 m). Potrebovala sta 4 ure.

TOMO ČESEN

»Bele sanje« v severni steni Rombona
Prvenstveno smer so splezali Bojan Počkar, Bojan Pograjc in Nejc Škof
KRANJ - Pravzaprav gre za zelo neizrazito grapo med Vrhom polic in Prišno glavo. Menda je bila smer eden večjih zimskih problemov v dolini Možnice. Je zelo strma in v njej so le redkokdaj dobre razmere. Bojan Počkar, Bojan Pograjc in Nejc Škof (vsi AO Železničar) pa so imeli skoraj idealne. Spodnji del je bil namreč okovan v led, na ploščah je bilo do 5 cm primrznjenega snega in ledu. Napredovanje je bilo zato hitro, vendar tudi brez varovanja. Naklonina ledu se je gibala med 60 in 85 stopinjami, v skali pa so bile težave VI in A0.
Osrednji del stene je lažji, grapa s skoki od 70 do 85 stopinj. Zgornji del stene pa tvori kakšnih 150-200 metrov visoka previsna skalna zapora, desno od nje pa so strma travnata pobočja. Odločili so se za plezanje po teh od 60 do 85 stopinj nagnjenih pobočjih. To je bil pravzaprav najbolj delikaten del vzpona, saj je bilo nemogoče urediti dobro varovanje. Raztežaj pod vrhom so zavrtali edini svedrovec, v steni pa so pustili še dva klina.
Prvenstveno smer so imenovali Bele sanje (Spominska smer Sama Trošta), višino so izmerili z višinomerom in znaša 740 m (od 1760-2000), kompleksna ocena smeri pa je VI, 85/65°. Zanjo so potrebovali 13 ur plezanja, bivak pa so si uredili na vrhu stene.

TOMO ČESEN

ALPINISTIČNE NOVICE

Vipava, Osp in Marjan
Vili Guček (AO Trbovlje) je 27. decembra preteklega leta v Vipavi opravil tri vzpone. Na pogled je preplezal Milko (VII+/VIII-), z rdečo piko pa Travo Sv. Lucije (VIII-) in Flok, za katerega misli, da je primernejša ocena VIII- ali pa VIII-/VIII.
V Ospu je Benjamin Ravnik opravil solo prosto ponovitev Muhe, Andrej Jaklič pa je bil uspešen v Jonatanu Livingstonu.
Nekaj vzponov osme stopnje je bilo splezanih tudi na Marjanu pri Splitu. Marko Lukič (AO TAM) je na pogled splezal James Bonda (VIII-), potem pa še Ivin Tavan (VIII), Banana Split (VIII-) in Anuško (VIII), vse tri v prvem poskusu, vendar je te smeri plezal tudi že lani. Z rdečo piko je preplezal tudi Hong kong direkt. Vse omenjene smeri je plezal z rdečo piko tudi Boris Čujič. Pri ocenah teh smeri pa je treba še nekaj dodati. Vse zgoraj zapisane ocene so te smeri imele od prej, toda več kot očitno je, da so bile mnogo previsoko ocenjene. Za Hong Kong direkt Lukič predlaga slabo osmico, torej VIII-, VIII, saj je ta smer npr. lažja od E. T. v Paklenici, ki ima sedaj potrjeno oceno VIII/VIII +, od obeh pa je npr. Mandarina na Črnem Kalu (VIII+/IX-) dosti težja. Glede smeri James Bond, Ivin Tavan, Anuška, Banana Split - te so seveda še lažje kot Hong Kong direkt.

Odmev na smučanje s Kukove Špice
V zadnjih AN smo poročali, da sta Černivec in Terčelj smučala izpod vrha Kukove špice. Oglasil se je Martin Šolar in povedal, da sta omenjen spust opravila skupaj z Lojzom Budkovičem že 2. januarja 1984, ponovno pa je Šolar smučal dan pred Terčeljem in Černivcem. Vse je res, res pa je tudi, da zadnjič ni bilo napisano, da naj bi bil to prvi spust.
Dejan Ogrinec (AO Črnuče) in Andrej Zorčič (AAO) sta na začetku decembra poleg smučanja po Desni grapi v Viševniku izvedla še spust po SV grebenu in Gamsovi grapi v Ablanci (mesto S5, III +, 360 m), 5. t. m. sta smučala tudi izpod vrha Kukove špice v Gulce, le da spust ocenjujeta S4 +, III+, 250 m.

Od Julijcev do Kamniških
V Triglavski steni sta 26. m 27. decembra Barle in Mihalič iz AO Novo mesto začela po Nemški smeri in bivakirala na Nemškem turncu. Izstopila sta po Slovenski smeri. Golob in Koštomaj pa sta v Mali Rinki ponovila v osmih urah Vzhodno smer.
V zahodni steni Planjave sta že prvega dne zimske sezone Tomo Virk in Janez Cerar (oba AO Domžale) splezala Centralno smer (V+, A1). V severni steni pa je Tone Škarja (AO Kamnik) soliral Drofenikovo smer (III-IV, 1100 m) Razmere so bile dobre, plezal pa je 6 ur.

Smučarski izlet v Verditz
Komisija za stike s tujino pri PZS prireja prvi smučarski izlet 16. t. m. v Verditz (nad Beljakom), kjer so odlične snežne razmere. Kraj ima 60 cm snega in 3 km dolgo progo z višinsko razliko 600 m. Prijave do 13. t. m. na tel. 315-493.