Delo, Šport: ... Četrt stoletja - prva smer 7. stopnje splezana pozimi

Smer v Šitah je plezal Tomo Česen - Lukič in Prošenjak prva pozimi v Skarabeju - Praprotnik in Peternel v smeri Norčki - JLA
LJUBLJANA - Zadnji teden lanskega decembra je postregel z odličnimi dosežki zimskega plezanja. Osem vzponov v severnih stenah Julijskih Alp in ena ponovitev v Kamniških - to se še ni zgodilo nobeno zimsko sezono. Bile so seveda tudi zelo ugodne vremenske razmere, vsekakor pa je razveseljivo, da zanimanje za vrhunske zimske vzpone ne pada. Prav ti vzponi so najbrž dober dokaz.

STENA ŠIT - Smer četrt stoletja. (Foto: T. Č.)

V severni steni Šit je bilo preplezanih kar pet smeri. Letošnja zimska sezona bo ostala v kroniki zapisana tudi po tem, da je bila prvič pri nas opravljena zimska ponovitev smeri sedme stopnje. Tomo Česen (AO Kranj, sodelavec Slovenijašporta, Edelweissa in Stubaia) je 28. decembra v dobrih osmih urah opravil prvo zimsko ponovitev smeri Četrt stoletja, ki je visoka 560 metrov in ima oceno VII-, A1. Večino smeri je plezal v plezalnikih in tudi ugodne razmere so pripomogle, da je bil vzpon uspešen. Obenem je bila to šele druga ponovitev (prvo ima prav tako Česen iz letošnjega poletja) te zelo izpostavljene smeri.
Naslednjo prvo zimsko ponovitev sta opravila Marko Lukič (AO TAM) in Sašo Prosenjak (AO Slovenj Gradec). Plezala sta Skarabeja in menda je Lukič vso smer splezal prosto (VI+). Tudi ta smer iz leta 1980 ima zelo malo ponovitev, ta je bila šele tretja. Najtežja mesta sta morala splezati seveda v plezalnikih, prav tako kot pri Četrt stoletja pa tudi Skarabej poteka po zelo strmem in izpostavljenem delu severne stene Šit. Lukič in Prosenjak sta plezala 26. in 27. decembra.
Miha Praprotnik (AO Matica) in Miha Peternel (AAO) sta začela s plezanjem 25. decembra popoldne. Prvi bivak sta imela na koncu prvega raztežaja v JLA, naslednji dan pa sta plezala naravnost navzgor, tam kjer poteka smer Norčkov. Zasigane peči, zalite z ledom so ju prisilile, da sta skoraj ves čas plezala tehnično in težave so bile tja do A3+! Drugi bivak sta imela v mrežah. Pod velikimi strehami sta potem zavila v JLA, po kateri sta izstopila v lažji svet Jesihove smeri in po njej navzdol.
Janez Kešner in Marjan Kovač, oba iz AO Mengeš sta 3. zimsko ponovitev smeri JLA opravila v enem dnevu (26. december), in sicer sta potrebovala deset ur plezanja. Plezala sta večinoma v plezalnikih, čeprav razmere niso bile najboljše - veliko ledu v počeh in zajedah, ovirali pa so ju tudi snežni balkoni.
Končajmo pregled plezanja v Šitah še z eno prvo zimsko ponovitvijo. Blaž Jereb in Aleš Ježek (oba AO Radovljica) sta bila v Direktni smeri. Ta 36 let stara smer tudi poleti nima veliko obiska, pozimi pa se je do letos tudi še nihče ni lotil. Poletna ocena V+ ne pove veliko o težavah, ki sta jih imela. Poči so bile zalite z ledom, potrebno je bilo tudi precej čiščenja.
V spodnjem delu, kjer poteka skupaj s smerjo Herlec-Kočevar, sta imela kopno, zgornji del pa je zahteval veliko kombiniranega plezanja. Bivakirala sta sedem raztežajev pod vrhom in naslednjega dne (30. december) sta po 22 urah plezanja izstopila.
Nad Krnico sta plezala Beno Ravnik (AO Jesenice) in Cerar (AO Domžale). Kot prva sta pozimi splezala Grapo med Škrlatico in Rakovo špico, ki ima poleti težave ocenjene V+, A0. Zdaj sta imela raznovrstno plezanje - led do 80 stopinj, malo tehničnega plezanja, ostalo prosto. 26. decembra sta za 500 metrov visoko steno potrebovala 9 ur.
Nad dolino Krme sta bila opravljena še dva vzpona. Pri obeh gre za prvo zimsko ponovitev. V Trapezu sta 22. decembra Janez Kešnar in Janez Slokan (Oba AO Mengeš) v 8 urah preplezala znano smer Dolar-Kilar-Vavken. Razen vstopnega raztežaja je bila vsa ostala stena v celoti kopna. Višina stene je 400 metrov, ocena pa V-.
Andrej in Marija Štremfelj (AO Kranj) pa sta plezala v severni steni Debele peči. V sedmih urah sta opravila prvo ponovitev (tudi 1. ZP) Ang Phujeve smeri (VI/IV-V, 400 m). Tudi tu so bile odlične razmere.

S takšnimi ali podobnimi razmerami za plezanje pa se ne moreta pohvaliti Dare Božič (AO Mengeš) in Marko Prezelj (AO Kamnik). 22. decembra sta ob 12. uri vstopila v smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu. Tam, kjer je poleti najmanj težav, jih je bilo sedaj največ. Za prva dva raztežaja sta porabila štiri ure in pol in bivakirala pod ploščami s svedrovci. Drugi dan je čez ta del šlo sorazmerno hitro, spet pa sta imela težave v izstopnih kaminih - prekriti so bili s požledom, pa tudi slabo varovanje je bilo v tem delu. Po 14 urah sta izplezala na vrh, in to je bila že 4. zimska ponovitev.
Dodajmo k temu pregledu vzponov v visokih severnih stenah še nekaj ponovitev v nižjih stenah. V Veliki in Mali Raduhi so bile 26. decembra preplezane tri smeri. Edi Krebs in Franc Pori sta plezala Igorjev steber (VI, A2/V, 200 m) v Veliki Raduhi. To je bila zimska ponovitev. V isti steni sta Ivan Štornik in Dani Vezonik (vsi so AO Ravne) plezala Meto (V/IV, 100 m), prav tako 1. ZP. V Mali Raduhi pa sta Kovačevo smer (V, A1, 150 m) splezala Milan Plesec in Branko Kaker (Oba AO Črna).
V južni steni Skute pa sta istega dne Smer čez plošče (V, A1/ IV, 380 m) splezala Marko Belingar in Gorazd Zrimšek (AO Matica). Razen na najstrmejših delih sta naletela na veliko snega in ledu.

Hiter vzpon na Cerro Torre
Ines Božič druga ženska na tej patagonski igli - Po 500 metrih nove smeri na Fitz Roy jih je pregnalo slabo vreme
KRANJ - Iz Patagonije se je vrnila naša odprava, ki so jo sestavljali Ines Božič (Obalni AO), Zlatko Gantar (AO Idrija), Ivo Kofol (SPD Trst) in Janez Skok (AAO). Na vrh Cerro Torreja sta uspela splezati Božičeva in Skok, še zahtevnejši cilj - nova smer na Fitz Roy - pa jim je po 500 metrih plezanja preprečilo slabo vreme, ki je trajalo 25 dni.
Na začetku je šlo precej hitro. Konec oktobra so prišli v bazni tabor, drugega novembra pa so že hiteli pod vznožje Maestrijeve smeri v Cerro Torreju. Prvi trije raztežaji so delno že opremljeni s slabimi fiksnimi vrvmi. Na koncu teh vrvi so si uredili bivak in zgodaj naslednjega dne se je začelo plezanje proti vrhu. Proti večeru so dosegli vršno steno. Božičeva in Skok sta si uredila zasilen bivak, medtem ko sta se Gantar in Kofol odločila, da se bosta spustila navzdol, ker nista imela nobene opreme za noč. Ines Božič in Janez Skok sta naslednje jutro v lepem vremenu preplezala še tistih zadnjih 150 metrov sicer zelo dolge Maestrijeve smeri in dosegla vrh. Načrt, da bi bila Ines prva ženska na Cerro Torreju ni čisto uspel. Tri dni pred njo naj bi bila tam tudi Italijanka Rosana Manfrini. Kljub temu pa seveda uspeh ni nič manjši.
Nato so vso pozornost usmerili na Fitz Roy, in po napornem nošenju opreme pod steno in seveda po prestavitvi baze so 15. novembra začeli s plezanjem po stebru levo od Jugoslovanske zajede. Čeprav sam raz stebra na prvi pogled ni bil videti popolnoma navpičen, pa so morali plezati po njegovem boku. Stena je bila tam navpična in tudi previsna. Po dva do tri raztežaje so splezali in napeli na dan. V glavnem je šlo za tehnično plezanje po ozkih počeh, ki so bile zalite z ledom. Zato so prišli v poštev friendi in zagozde. Težave so segale tja do A2+ . Potem ko so splezali prvih 500 metrov smeri, je prišlo dolgotrajno obdobje zelo slabega vremena, ki je trajalo polnih 25 dni. Na koncu jim je ostalo le še toliko časa, da so pobrali vrvi iz stene.
Letos je bilo pod patagonskimi stenami še posebno veliko ljudi, tako da se je obisk glede na pretekla leta izredno povečal. Veliko pride tudi takšnih, ki so se poprej ukvarjali v glavnem s športnim plezanjem in takšnih velikih sten, posebej pa še razmer, ki vladajo v njih, niso vajeni. Prav zaradi tega se včasih dogajajo v stenah prave kalvarije.
Četverici naših alpinistov so pri uresničitvi njihovih ciljev pomagali Ciesse Piumini, Scarpa, Vaude, Edelweiss, Papi Sport in Petzl med tujimi proizvajalci opreme, med domačimi pa Grafika iz Ilirske Bistrice, Koprsk ZTKO, Zavarovalnica Triglav Koper SPD Trst in Kavka iz Sp. Idrije.

TOMO ČESEN

ALPINISTIČNE NOVICE

Zadnji vzponi lanskega leta v Vipavi in Ospu
Uroš Grilc (AO Črnuče) je 5. decembra v Vipavi ponovil Bananaramo z oceno VII+/VIII-. Enajst dni zatem pa je preplezal še Rubikon (VIII —) in Think Pink, ki je ocenjena z VIII. V Ospu je Tomo Česen 30. decembra splezal Jonatana Livingstona (18 m, VIII), nekaj dni pred njim pa jo je menda preplezal tudi Tadej Slabe.

Malo snega na Kukovi špici
Borut Černivec in Andrej Terčelj sta 27. decembra smučala z vrha Kukove špice čez Gulce v Vrata. Slabe razmere so bile predvsem v zgornjem delu, kjer sta občutila pomanjkanja sicer zmrznjenega snega. Pod 2000 metri nadmorske višine pa je bil idealno uležan »spomladanski« sneg. Do Peričnika je 1700 metrov višinske raz-like. Zgornjih 250 metrov sta ocenila S5 -, IV, ostalo pa S3-4, III-.

Na voljo je 400 jeseničanov
Pri Benu Ravniku (AO Jesenice) lahko po zelo ugodni ceni (1000 din za kos) dobite jeseniške kline. Na voljo je 400 kosov, naročila pa sporočite na njegov naslov: Kejžarjeva 2, Jesenice do sredine tega meseca, ker bo potem odšel v Hoggar.

Bilten odprave karakorum ’87
AO Črna je izdal lično brošuro o letošnji odpravi v Karakorum. To je ena naj popolnejših tovrstnih edicij (ima kar 60 strani A5) - dobro grafično opremljena (le fotografije so mestoma slabo odtisnjene). Tudi naklada ni kar tako - 1000 izvodov, tiskala pa je Grafika, Prevalje. Idejna zasnova in izvedba je delo Toma Jeseničnika in gorja Senekoviča, bilten pa so uredili vodja odprave Radovič, Ritonja in Savelli. Uvod je napisal predsednik pripravljalnega odbora Franc Stakne, osrednji članek je delo vodje, drugo pa so prispevali člani. V knjižici najdemo tako rekoč prav vse, kar nas bi lahko zanimalo o tej odpravi, ki zaradi slabega vremena vrha Rakapošija(7788 m) sicer ni dosegla, bo pa pustila na razvojni poti koroškega alpinizma prav gotovo opazno sled. Ne manjkajo biografije (in slike) udeležencev, oris dosedanjih odprav in tudi gorstva.

Vodja odprave Igor Radovič je v uvodnim delu zapisal: Odprava je organizacijsko povsem uspela, čeprav tistim, ki so jim pomembni le rekordi, milimetri in sekunde, to ne pomeni kaj dosti. Povedati pa je treba, da je taka odprava že kar podjetje v malem. Na odpravi nam je šlo marsikaj bolje od rok, kot smo pričakovali, čeprav tudi težav ni manjkalo. Potrebna je bila le še pika na i - športno alpinistični uspeh. A žal, himalajski bogovi nam tokrat niso bili naklonjeni.

FRANCI SAVENC

OD TOD IN TAM

Karta Bjelašnica- Igman
SARAJEVO - Planinska zveza Bosne in Hercegovine (S. Milutinoviča 10/1,71000 Sarajevo) je predstavila naj novejšo edicijo - turistično planinsko karto Bjelašnica-Igman. Cena v prednaročilu je bila le 1500 din, prodajna pa je 3500 din. Je ena naših prvih kart (če izvzamemo področje Slovenije), ki je posebej prirejena za turistično ponudbo. Hotel Famos na Bjelašnici je že odkupil 1000 kart.
V kratkem pa bo naprodaj tudi v Sloveniji.

Nanga Parbat
RAVALPINDI - Letošnja poletna sezona v pakistanskem Karakorumu (letos so prvič dovolili aktivnost tudi v zimski) je bila dokaj uspešna, posebej še to velja za Nanga Parbat. Italijanska ekipa »Ouota 8000«, ki si je zadala nalogo, da se v petih letih povzpne na vse osemtisočake, je ponovila Kinshoferjevo smer (Diamir). Vrh sta po petih dneh na alpski način osvojila Soro Dorotei in Tullio Vidoni. Za njima je prihitel Francoz Benoit Chamoux, znan po lanskem hitrostnem rekordu K2. Tudi za Nanga Parbat je menda potreboval le 23 ur (kot za K2 in Broad Peak). Španska odprava je uspela 9. avgusta, na vrhu so bili štirje njihovi člani. Pa tudi brez Ja-poncev ni šlo, uspešni so bili sredi avgusta.

Tudi letos v Poljčah dan varstva pred snežnimi plazovi
LJUBLJANA - Konec novembra je snežni plaz pod Velikim vrhom v Karavankah zasul gorskega reševalca, njegova prijatelja z lavinskim psom pa sta mu rešila življenje.
Podobnih dogodkov, vendar običajno z manj kritičnimi okoliščinami, je v slovenskih gorah po nekaj vsako leto, o čemer pa ne beremo v časopisih, ker za nezgode preprosto ne vemo, pač po pravilu »če ni poročevalca, tudi ni dogodka«.

Statistični pregled podkomisije za plazove GRS za zimo 1986/1987 kaže naslednjo podobo, ki je zanesljivo nepopolna, vendar kljub pomanjkanju podatkov poučna:
Med smrtnimi žrtvami tokrat ni žrtve pravega plazu, zajema pa primer, ko je osip ledu in snega s strehe v Ljubljani ubil mimoidočega. Nasprotno preglednica ne zajema žrtev, ki so preminile zaradi podhladitve na prostem in v avtu v zametu. GRS si s preventivo vztrajno prizadeva, da bi bilo žrtev plazov čim manj: svari, uči, prireja tečaje in specializirana srečanja. Med slednje sodi dan varstva pred snežnimi plazovi. Za širšo javnost ga organizirajo postaje GRS, v republiškem merilu pa podkomisija za plazove GRS in odbor za planinske vodnike. V letošnji sezoni bo ta prireditev 16. in 17. t.m. v Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. Srečanje obsega med drugim analizo nesreč v plazovih v pretekli sezoni, napotke za delo s podhlajenimi in omrzlimi, osnove vede o snegu in plazovih ter smernice o varstvu pred plazovi. Drugi dan bo praktično delo v snegu v Begunjski Dragi, če pa ne bo snega, bo praktični del na Pokljuki pod Viševnikom. Vabljeni so vzgojiteljski kadri PZS, taborniki, smučarji in drugi.

PAVLE ŠEGULA