AR 4/1980 - Nada Mlač: Himalaja po monsunu 79
Everest (8848 m). Zahodnonemška odprava je uspela po prvotni smeri preko južnega sedla. Žal pa sta zmagovalca Ray Genet, vodnik in alpinist z Aljaske ter Hannelore Schmatz, žena vodje odprave Gerarda Schmatza, morala bivakirati pri sestopu na višini približno 8250 m. Genet je zmrznil že v bivaku, Schmatzeva pa je umrla med prenosom v dolino, ko sta ji skušala pomagati Šerpi, ki sta bila z njima. Po Japonki Junko Tabei (16. 5. 1975), Poljakinji Wandi Rutkiewicz (17. 10. 1978) in Kitajki Phan Do (27. 5. 1975) je bila pokojna Schmatzeva četrta ženska na vrhu sveta.
Lotse (8501 m). Poljska odprava je uspešno prišla na vrh po prvotni smeri 7. oktobra. Na vrhu sta bili dve navezi, od katerih prva ni uporabila kisika (Andrzej Heinrich, Jerzy Kukuczka; Andrzej Czok in Janusz Skorek). Lotse je že peti poljski osemtisočak. Navezi na njem sta bili dvojni oziroma skupaj 4 ljudje.
Anapurna (8078 m). Američani so na tej gori doživeli neuspeh in tudi nesrečo, saj jim je plaz odnesel četrti tabor, kjer so umrli Maynard Comick, Gilharder in Anglež Eric Roberts.
Skupina Daulagiri. Velika japonska odprava, ki jo je vodila dr. Mičiko Takahaši, je prečila to gorovje. Začeli so z Belim vrhom, šli preko Daulagirija V, III, II in zaključili s Snežnim vrhom. Ekipa je imela na obeh koncih bazni taborišči, prečenje pa je bilo dolgo približno 25 km.
Karakorum
K2 - Čogori (8611 m). Francoska odprava ni uspela priti na vrh po jugojugozahodnem grebenu. Že med vzponom so imeli težave z vremenom. Bilo je 14 elitnih plezalcev, 1400 nosačev in 20 ton tovora. 13. 10. so bili v taboru I (6200 m), 14. 10. v taboru II (6751 m), 16. 10. v taboru IV (7618 m), 10. 11. v tabru VI (8300 m), nato pa je bil po 30 dneh 14. 11. samo 300 metrov pod vrhom dan znak za evakuacijo. Ob močnem sneženju je grozno pihalo, mraz je bil strašen. Bili so pravi zimski pogoji. Poleg tega jih je prizadela tudi smrt višinskega nosača Laskar Kana, ki ga je zadela srčna kap, ko je nosil tovor, do tabora IV. Na odpravi je Jean Marc Boivin dosegel rekord v spuščanju z zmajem. Kosil je v taboru IV (7618 m), nato pa je s posebno pripravljenim zmajem, ki je bil za polovico lažji od običajnega, poletel 2600 metrov v dolino v borih 13 minutah.
Broad Peak (8047 m). Avstrijska ekipa je prišla na vrh in to Kurt Diemberger, ki je ta vrh dosegel že drugič in ima v žepu že 5 osemtisočakov. Z njim je bil Hans Schell, kateremu je bil to že tretji osemtisočak.
Španska ekipa je bila tu kasneje in je imela podobne vremenske razmere kot Francozi na K2 in prav tako ni uspela priti na vrh.
Andi
Tu je deloval predvsem Francoz Nicholas Jaeger, ki je opravil kar precej vzponov. Bil je na vrhu Tsacra Grande Oeste (prvi vzpon in prečenje tega vrha). Z njim sta bila Brian Hall in Alan Rouse. Preplezali so 560-metrsko severozahodno steno in sestopili po jugozahodnem grebenu. Datum 22. 5. Po dveh dneh so vsi trije skupaj s Phillipom Charliatom preplezali severovzhodno steno (350 m, III) in po njej tudi sestopili - Tsacra Chico Norte.
28. - 29. 5. je Jaeger prvi sam opravil celotno prečenje vrhov Rasacs. Splezal je po zahodni steni Rasacs Oeste (580 m, V+), nato sestopil do sedla med zahodnimi vrhovi Principal, nato preplezal zahodno steno Rasacsa (550 m, IV+) in nato sestopil po severnem grebenu, ki vodi tudi preko Rasacsa Centrala.
Blizu vrha Nevado Huascaran si je postavil tabor, v katerem je želel preživeti 100 dni, da bi proučil učinke višine in samote na človeško duševnost in telo. 5. julija je že stal šotor, s seboj je imel okrog 280 kg hrane in opreme. Preživel je že 70 dni, ko ga je z gore pregnalo slabo vreme. Izgubil je samo pol kilograma telesne teže.
Bil je tudi na Yerupaji. S prelaza pod južnim vrhom se je povzpel na sam vrh. Njegov solo vapor ste snemala Phillipe Charliat in njegov perujski pomočnik Alfonso Solano Morales. Z Brianom Hallom in Alanom Rousom je opravil tudi prvenstveni vzpon po jugozahodnem grebenu (500 m, VI), 13. - 14. junija. Hall in Rouse sta se vrnila po smeri, Jaeger pa je sestopil po severnem grebenu gore in tako opravil tudi prvo prečenje. S tem vrhom je hotel začeti veliko prečenje Huayhuasha, žal pa se mu ni posrečilo zaradi znanega globokega in slabega andskega snega. S seboj je imel pretežak nahrbtnik, poleg tega mu tudi vreme ni bilo naklonjeno. V bistvu pa se je lotil prevelikega zalogaja.
Nada Mlač
Alpinistični razgledi, št. 4., februar 1980