Boris Štupar 30.01.1980 01:15 1819 0

Obisk na Vršiču

AR 3/1980 - Jure Ulčar: (herojska drama enodejanka)

Kraj: Erjavčeva koča na Vršiču

Čas: Čudovita sončna nedelja, 20. januarja 1980 ob 13.00

Zavesa se dvigne.

PRVA (naglušna) KAVKA (gleda v daljavo): Glej, glej, nekdo prihaja.
DRUGA (rahlo brljava) KAVKA (prisluškujoč): Kaj za hudiča pa pomeni to zvončkljanje?
ZVONČKLJANJE: se sliši.
PRVA (že omenjena, naglušna) KAVKA: Glej, glej! Dve hodeči novoletni jelki. Pa kako lepo sta okrašeni.
ZVONČKLJANJE: se še vedno sliši in se bo slišalo do konca drame.
DRUGA (kot že veste, brljava) KAVKA: Najbrž gre Dedek Mraz. Na Vršiču ima tako ali tako vedno zamudo.
DVA NAPOL ALPINISTA (še vsa zelena): z derezami na nogah, s čeladama na (zelenih) beticah, s cepinoma v rokah ter s klini, vponkami in drugo kramo pritrjeno na plezalna pasova, molče prikorakata pred kočo. Se samovšečno ogledujeta.
PRVA (samo naglušna!) KAVKA: Sem prav slišala? Dedek Mraz? Trapa, saj nima niti malhe niti koša.
DRUGA (samo rahlo brljava) KAVKA (medtem, ko se človečka spodaj glasno pogovarjata, kako sta prečila Robičje): Novoletna jelka? Ha! Ha! Kdo pa je že slišal, da novoletne jelke hodijo po Robičju!
TRETJA (nam še ne poznana) KAVKA (je popolnoma zdrava): Bežimo sestre! Peklenščki so prišli na Vršič, peklenščki!
PRVA, DRUGA in TRETJA KAVKA (odletijo): Kraa, krraaa, krrrrraaaaa ...
PRIŠLEKA (se nastavljata pogledom planincev): Kakšni zoprni tiči!
PLANINCI (v zboru, enoglasno): Živeli naši hrabri alpinisti! Živeli! Živeli! Živeli!
Zastor (še med zvončkljanjem in vzklikanjem) pade.

Kugyjev kult naj ostane v primernih mejah! piše Franci Prajs v Nedeljskem dnevniku 13. 1. 1980 in s tem povzema bistvo lanskega dopisa Borisa Režka o tem. Kakor zadevo utemeljuje, ima prav. Vprašanje pa je, kje so primerne meje. Ali naj enega malo ponižamo, ali druge še malo povzdignemo?

Seveda pa bi tudi Tuma, Frischauf, Kocbek in še kateri zaslužili vsaj razkošno izdajo svojih del, a ne le zaradi ravnotežja, ampak, ker je to naša kulturna dolžnost.