Delo - Blaž Močnik: ... gorske kolesarje na sestanek
Ljubljana – Slovenska gorskokolesarska in turistična javnost osnutek zakona o ohranjanju narave označuje za prelomni trenutek za prihodnost te dejavnosti. Potem ko je ministrstvu za kmetijstvo in okolje tri leta dajala pripombe na zastarelo uredbo, je po začetku javne razprave sledil oster odziv in mobilizacija vrst.
»Ministrstvu smo pripombe zavili celo v pravniški jezik, da bi vse skupaj potekalo čim bolj gladko, toda upoštevalo ni ničesar, le predvidene kazni so višje,« je poudaril predsednik Kolesarske mreže Slovenije Matej Obu. Gorski kolesarji resorja očitno niso prepričali, da jih ni mogoče enačiti s tistimi, ki se v naravno okolje podajajo z vozili na motorni pogon, zato v osnutku zakona tudi zanje ostaja zapisana splošna prepoved vožnje zunaj urejenih prometnic. Ministrstvo želi z osnutkom zgolj premakniti zadevo z mrtve točke, na kateri je obtičalo leta 2011, so poudarili.
Zgolj prepis stare uredbe in nečloveško sankcioniranje morebitnih kršiteljev ter prepoved tiskanja vodnikov, organiziranja in oglaševanja dejavnosti je v javnosti sprožilo val ogorčenja nad birokratsko aroganco. Zato bo že jutri sledil neuradni sestanek vodilnih v gorskokolesarskih vrstah in tudi turističnih delavcev, v Slovenj Gradcu pa bo v soboto sledila javna tribuna. Pričakovati je, da bo kmetijski minister Dejan Židan, ki gorske kolesarje vabi na ponedeljkov sestanek, dobil na mizo precej gradiva.
Ministrstvo zdaj prepričuje, da je namen javne razprave, da bi skupaj s predlogi javnosti in strokovnih organizacij, ki pa v vsem tem času stališča niso spreminjali, dobili čim boljše besedilo zakona, ki bi področje uredilo predvsem z vidika urejanja vožnje v naravi: »V preteklosti so nevladne organizacije res posredovale različne pripombe, ki so se sicer nanašale na celovito urejanje problematike kolesarstva, a so številne presegale področje ohranjanja narave. Takšna je bila na primer pobuda za ureditev tako imenovanih gorskokolesarskih parkov. Predloge in pobude bo ministrstvo tudi v procesu medresorskega usklajevanja upoštevalo na način, da bo dosežena največja možna stopnja uravnoteženosti med interesi ohranjanja narave in razvoja s poudarkom na razvoju turizma ter s tem povezane športne in rekreativne dejavnosti.« Neposrednega odgovora na vprašanje, ali bi ministrstvo vendarle predlagalo ločitev kolesarjev od drugih uporabnikov, nismo dobili.
V Planinski zvezi Slovenije se prav tako še niso opredelili, ali bi privolili v odpravo splošne prepovedi vožnje v naravnem okolju. Tudi planinci so zdaj šele odprli javno razpravo za zbiranje pripomb, ki pa jih zadnje čase na gorske kolesarje ne leti več toliko. Zveza je namreč že sprejela stališče, da bi moral zakon ločevati vožnjo z motornimi vozili in s kolesi. Gorskim kolesarjem so prišli nasproti tudi s stališčem, da se je po planinskih poteh dopustno voziti tudi s kolesom, če se to ob soglasju skrbnika poti in planinske zveze po ustreznem postopku zabeleži v prostorski prikaz in označi v naravi.
Medtem Kolesarska zveza Slovenije niti ni bila seznanjena z začetkom priprave osnutka novega zakona. »Predlagana rešitev za kolesarje in razvoj kolesarstva kot športne dejavnosti v javnem interesu ni ustrezna. KZS ne podpira splošne prepovedi kolesarjenja v naravnem okolju, podpira pa ustrezno ureditev, ki ob dolžni skrbnosti za okolje ne bo preobremenjujoča niti za uporabnike niti za izvajalce,« je pojasnila poslovna sekretarka zveze Tonka Švajger.
V Zavodu za gozdove so opozorili, da so ob izdelavi območnih načrtov 2011–2020 na lastno pobudo izdelali conacijo gozdnega prostora z vidika rekreacije in turizma, kjer je za celotno Slovenijo določena primernost rab gozda za različne oblike rekreacije in turizma. »Vendar je to določeno le z vidika gozda kot ekosistema. Glede uporabe gozdnih prometnic pa je njihova raba v pristojnosti zakona o gozdovih in lastnikov gozdov. Zakon o gozdovih dovoljuje prosti dostop v gozd, kar je hoja, medtem ko je kolesarjenje po gozdnih prometnicah, v tem primeru imamo v mislih predvsem gozdne vlake, tista uporaba gozdnih prometnic, ki zahteva soglasje lastnikov gozdov.«
To je še ena neumnost
Turistični delavci so zbegani, saj pripravljajo promocijo pred prihajajočo sezono, vendar ne vedo, ali bodo za aktivnosti celo strogo kaznovani. Novi vseslovenski turi Trans Slovenia naj bi predstavili v posodobljeni knjigi Transalp, ki je izšla v 85.000 izvodih, mrežo teh evropskih alpskih kolesarskih poti pa na leto uporabi okoli 160.000 kolesarjev. Za nameček so pripravljene predstavitve na kolesarskih sejmih in objave v specializiranih gorskokolesarskih revijah v Nemčiji in na Nizozemskem. Prireditelji lanskega krstnega festivala Soča Outdoor kljub grožnji napovedujejo letošnjo izvedbo z vsemi gorskokolesarskimi tekmami in vodenimi programi: »Festivala brez teh vsebin ni in ne bo. Poleg tega nas je neprijetna novica doletela tik pred izdajo kolesarskega promocijskega materiala in postavitvijo spletnega portala, ki bo povezal regijo v enovito kolesarsko zgodbo. V obeh vlogah pogrešamo jasno podporo pristojnih institucij in se glede na napovedane kazni počutimo ogroženega,« je dejal Peter Dakskobler, soprireditelj festivala in neformalni regionalni produktni vodja za kolesarjenje v LTO Sotočje.
V založbi Sidarta, ki med drugim objavlja tudi gorskokolesarske vodnike, zmajujejo z glavo: »To je še ena neumnost, saj se na mizi ne glede na pripombe znajde en in isti predlog. Tako se v kali zatira turistična dejavnost, ki je v Evropi v največjem porastu. Tiskanje vodnikov je tukaj še najmanjši problem. Najprej naj se kolesarjem zagotovi zakonodaja, ki jo bodo vzeli za svojo, potem bo vse lažje,« je predlagal direktor založbe Janez Skok.