Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Prijeten izlet

Majda Gašperin: Sveti Peter nad Begunjami … »Oglasite se kaj, bomo kakšno rekli,« me povabi gospa z domačije poleg cerkvice.

Vremenska napoved ni bila prav spodbudna. Pogledam skozi okno in vidim nad Jelenkamnom nekaj modrine, tudi greben Mežakle se vidi. »Greva, Ira,« rečem psički, ki je seveda v trenutku pri meni in že čaka. Nahrbtnik je vedno pripravljen, samo pijačo še vzamem in že sva na poti. Pa se je kmalu vse zameglilo. Nekam turobno je postalo. Rahlo je pričelo snežiti. »Kaj pa sedaj?« se sprašuje. Nič. Greva. Sneg me prav nič ne moti. Prav vesela sem ga.

Avto pustim pred pošto. Pogledam proti gori, a se cerkvica nič ne vidi. Sama sivina. Pa tako me vedno navduši pogled, ko pridem v Begunje. Mimo hiš in po lepi sprehajalni poti do Plečnikovih paviljonov. Po naročilu redovnic, ki so leta 1937-1938 v graščini vodile žensko kaznilnico, jih je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Uredil je grajski vrt in na razgledni poti paviljon s kapelico sv. Jožefa - Jožamurka. Nedaleč stran pa še senčnico Brezjanka. Oba paviljona sta nekaj posebnega.
Vse je zamegljeno in rahlo sneži. Prav prijetno je, skrivnostno. Tudi sprehajalcev v Plečnikovem parku vreme ne moti. »Begunjska graščina« - grad Kacenštajn je zastrt z meglico. Veliko stvari se je dogajalo v tem gradu. Med drugo svetovno vojno je bilo v gradu zelo hudo, prizorišče trpljenja in smrti. Od leta 1952 pa je v njem psihiatrična bolnišnica.

Nadaljujeva svojo pot. Ira vsa vesela skače po snegu in me vleče s povodcem. Opazi neko gospo, ki hiti navzdol po smučišču. »Pa kar brez palic ste,« jo ogovorim.
»Imam neke opravke. Oglasite se kaj, boste videli, kako imam lepo. Včeraj sem tudi jaz slikala, včeraj je bilo tako lepo,« mi hiti pripovedovati.
»Ste mogoče Milka, tista gospa z domačije poleg cerkvice?«
»Ja, sem. Pridite kaj naokoli, bomo malo poklepetali,« odgovori in že je daleč spodaj, skoraj v dolini. Mogoče jo res kdaj obiščem, sigurno ve veliko zanimivosti.

Še zadnji ovinek in stojiva pri vodnjaku. Tudi cerkvica se že vidi. Na kakšnem lepem slemenu stoji. Pod Stolom in Begunjščico, tik nad Poljčami in Begunjami. Ob lepem vremenu so tu krasni razgledi na Radovljico in njeno okolico. Takrat se tudi jadralci spuščajo v dolino, malo stran od cerkvice.
Včasih je bila to romarska pot. Tudi Marijina kapelica pri cerkvi sv. Petra je bila vzrok za romanje na goro. Pod kapelico je naravna kraška jama, iz katere piha. Ljudje pa so ji pripisovali zdravilen pomen. V času turških vpadov so pri cerkvici sv. Petra s kresovi opozarjali okoličane pred nevarnostjo. Danes pa je sv. Peter na gori priljubljena sprehajalna točka. Dostop je mogoč iz vseh smeri, največ poti pa je ravno iz Begunj. Malo naprej je Sankaška koča.
Kako lep je bor v snežni obleki pred kočo. Kakor stražar stoji tam in opazuje. Na njem visi ptičja hišica. Malo stran je še eden. Na lepem kraju stoji ta koča. Danes ni veliko obiska, ker je zaprta. Drugače pa je vedno polno obiskovalcev. Prijazna mladenka me vpraša, kako bom šla v dolino. Saj je bila pot kar precej ledena. Povem ji, da si bom nadela dereze, pa se niso obnesle. Sneg se je preveč nabiral na njih in sem jih raje snela.

Nazaj sva ubrali drugo pot. Mimo domačije gospe Milke in lepo obnovljene kapelice. Na zadnji steni so naslikani sami znani obrazi. Zanimiva kapelica. Pa mimo kužnega znamenja in kmalu sva bili nad Begunjami.
Tudi tak zamegljen dan je lahko nekaj posebnega. Snežinke dajo še poseben čar. Vse je nekam skrivnostno. Nisva se povzpeli prav visoko, pa je bilo vseeno lepo. Naj bo lepo tudi vam!

Majda Gašperin

 

 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti