Alpinistični razgledi 52 (1995) - Matjaž Wiegele: Internet, računalniško omrežje omrežij, se ponaša z marsikaterim superlativom s področja informiranja. ...
Matjaž Wiegele, Kamnik
INTERNET, WWW, ALPIMIZEM IN ŠE KAJ
Internet, računalniško omrežje omrežij, se ponaša z marsikaterim superlativom s področja informiranja. Kljub dolgi zgodovini je ne samo v svetu, temveč tudi v Sloveniji, predvsem v zadnjem času, opaziti množični naval na to sredstvo informiranja, ki je ne samo relativno poceni, temveč predvsem zelo učinkovito. Iz znanstvenih, vladnih in vojnih ustanov se seli v podjetja in osebne računalnike posameznikov. Prehod je v največji meri omogočila storitev WWW (World Wide Web), ki omogoča na enostaven način pregledovanje dokumentov, v katere je moč poleg teksta vključevati tudi grafiko, zvok in video.
Kaj mi Internet ponuja?
Preko Interneta so dostopni podatki o praktično vseh področjih s katerimi se ukvarjajo ljudje poklicno ali ljubiteljsko. Največ je seveda informacij s področja računalništva, kar pa se predvsem zaradi WWW spreminja. Vedno več je komercialnih podatkov, reklam, podatkov o podjetjih in njihovih dejavnostih, državnih in vladnih ustanovah, ....
Tudi alpinizem in športno plezanje nista izjemi. Že nekaj časa so na voljo podatki o American Alpine Club-u, Canadian Alpine Club-u ..., revijah On the Edge, Rock&lce, Climbing ..., zanimive fotografije in precej različnih zbirk, katere posamezniki vzdržujejo (seveda ljubiteljsko) in skušajo uporabniku na enem mestu ponuditi čim več plezalnih informacij z različnih koncev sveta. Mogoče najzanimivejšega projekta se je lotila revija Climbing, ki bo objavila vse članke objavljene od leta 1990 in lahko si predstavljamo, kako enostavno bo iskanje informacij s pomočjo računalnika, namesto da prelistavamo številke eno za drugo. Seveda je iskanje informacij med goro ponujenih lahko precej zamudna reč (in zaradi tega ne nazadnje tudi draga), zato si vsak posameznik, glede na svoje znanje in izkušnje, sam postavlja ceno informacije, katero išče. V veliko pomoč so različni iskalniki (search engines), ki kot rezultat iskanja vrnejo naslove, kjer so našli iskani podatek. Nedvomno pa velja, da vaja dela mojstra.
Kaj potrebujem in koliko me stane?
Nujno zlo, katerega pa že skorajda vsakdo premore je osnovna računalniška konfiguracija med katero dandanes sodi osebni računalnik z okenskim grafičnim vmesnikom (vsaj osnovna plošča 386, 4 MB RAM, košček diska, MS Windows) in modem spodobne hitrosti (vsaj 14.400 bps).
Dostop do Internet storitev nam omogoči ponudnik (Ames, Nil, Quantum, ...), kjer dobimo potrebna gesla, klicno telefonsko številko in nekaj komunikacijske programske opreme. Najpomembnejši del programske opreme so pregledovalniki besedil (browserji) s katerim se sprehajamo (surfamo) po množici podatkov in so običajno brezplačni (shareware) ali pa že sestavni del spodobnega operacijskega sistema. Cena priključitve, inštalacije in osnovnega izobraževanja uporabnika je okrog 12.000,00 SIT. Cena uporabe Interneta je po inštalaciji predvsem odvisna od uporabnika in časa katerega porabi priključen na Internet in količini podatkov katere prenese z omrežja. Najemnina za dostop se običajno odplačuje mesečno, ponudniki pa imajo zelo različne možnosti plačila. Okvirno pa je mesečna naročnina z 20-timi urami priklopa okrog 8.000,00 SIT. Seveda je potrebno temu znesku prišteti še ceno telefonskega impulza za klic do ponudnika.
Za uporabnika je zelo zanimiva tudi elektronska pošta, s katero si na najenostavnejši način dopisujemo z vsemi ostalimi uporabniki Interneta. Vsak uporabnik dobi svoj enolični naslov (e-mail address), cena zanj pa je cca. 1.500,00 SIT mesečno.
Seveda je najenostavnejši (najcenejši) način dostopa preko računalniških omrežij v šolah, fakultetah in podjetjih, saj se jih vedno več odloča za dostop do Interneta.
Navedena cene so okvirne in zaradi konstantnega razvoja komunikacij relativne in podvržene hitrim spremembam - predvsem navzdol. Svoje seveda prispeva tudi vse večja konkurenca.
Kdo je ponudnik informacij?
Informacijo ponuja vsakdo, ki se zaveda pomena Interneta oziroma želi, da je del njegove dejavnosti dostopen širšemu krogu ljudi. To so lahko tako podjetja kot tudi posamezniki. Če želimo sami ponuditi informacijo moramo obvladati izdelavo posebnih dokumentov (HTML), katerih obliko razumejo pregledovalniki. Poleg utrujajočega pisanja dokumentov v obliki ASCII datotek, je danes na voljo že precej programske opreme (tudi sharev/are), kar močno olajša njihovo izdelavo. Zaželen je tudi barvni skener, saj si WWW brez slik skorajda ni mogoče zamišljati. Seveda pa brez čuta za estetiko in oblikovanje ne gre.
Ko imamo dokumente) izdelane (home page) jih inštaliramo na strežniku, (običajno pri svojem ponudniku Internet storitev), kar nas stane nadaljnjih nekaj tisočakov, odvisno od količine podatkov.
To pa je le prvi potreben korak, saj so za druge uporabnike zanimive predvsem aktualne in tekoče vzdrževane informacije. Prav to pa je pomanjkljivost velikega števila ponudnikov informacij na Internetu.
Predstavitev slovenskega alpinizma in športnega plezanja
Od letošnjega poletja so preko Interneta na voljo tudi informacije o Planinski zvezi Slovenije v okviru katere so dostopne tudi strani namenjene alpinizmu in športnemu plezanju (http://www.quantum.si/pzs). Trenutno so vse objavljene informacije v angleškem jeziku, saj je slovenski medijski prostor zadovoljivo pokrit. To se seveda lahko v bodoče spremeni saj je vse samo stvar odločitve in nekaj deset ur dodatnega dela.
Na voljo so poročila o letošnjih najpomembnejših alpinističnih in športnoplezalnih dosežkih, pregled razvoja športnega plezanja in pomembnejših plezališč, seznam najlepših alpinističnih tur, nekaterih trgovin z alpinistično opremo ter zbirka pomembnejših slovenskih alpinistov, športnih plezalcev in njihovih dosežkov. Precej stvari je še nedorečenih in nepopolnih, vendar se bo tudi to sčasoma uredilo.
Namesto zaključka
Ni še davna zgodovina, ko je bil telefon redkost, danes pa ga ima praktično vsak in si življenja brez njega niti predstavljati ne moremo več. Nekaj podobnega se očitno dogaja tudi na tem področju in marsikdo že težko živi brez Interneta. K nadaljnjemu razvoju bo nedvomno precej prispevala vse večja konkurenca in zniževanje cen.
Ker marsikdo še nekaj časa ne bo imel dostopa da Interneta bom skušal za katero izmed naslednjih številk AR pripraviti pregled nekaterih zanimivih strani, na katere sem naletel ob zapravljanju nenadomestljivega časa. Seveda vabim tudi ostale bralce AR, da posredujejo svoje izkušnje in rezultate svojih raziskovanj.
Prav tako vabim vse, ki imajo dostop do elektronske pošte, da pošljejo e-mail na mwiegeleŽtris-a.si, saj obstajajo ideje po organizaciji Internet-zbora-alpinistov, konference v okviru katere bi lahko na nov način ponovno reševali slovenski alpinizem.