Številka 6
Vsebina in uvod
VSEBINA
3 Vsa kopja se še niso zlomila
4 Naše slike
5 Veliki pionirji alpinizma (VI. del)
8 Razmišljanje povprečnega alpinista
9 Informacija
11 Matterhorn (II. del)
14 Nekaj pripomb
15 Pojasnilo
16 Resnica, o »nesojenih zmagovalcih Everesta«
17 Petkrat uspešni na gori sveta
18 Blišč in beda slave Reiholda Messnerja (I. del)
20 Odprava PD Jesenice v Afriko
21 Letos vsaj štirikrat v južnoameriške Ande
22 Ekspedicionizem na Čehoslovaškem
23 Dvoje novic po svetu
23 Še nekaj o ameriškem ocenjevanju
24 To in ono o nahrbtniku (I.)
26 Namesto alpinistične nemško in angloslovenščine
27 Pregled vzponov 1979 (II.)
32 Novi vzponi
Vsa kopja se še niso zlomila
Poskusne številke Alpinističnih razgledov naraščajo. Ker se ne spodobi, da bi novorojenca že pri porodu razčetverili, so prve kritike Razgledov pohvalne; upam, da so iskrene in ne ponarejene. Pričakujemo, da bo krog bralcev vedno širši in da bo med nami vedno več takih, ki bodo vedeli povedati, kaj vse bi spadalo v Alpinistične razglede, kakšni naj bi bili itd., le sodelovati »ne bodo imeli časa«. Vsi vemo, da je najbolj konstruktivna kritika tedaj, ko se
sam vključiš v delo; da je manj naporno stati ob strani in ob izidu številke pripovedovati ter poučevati, kakšna mora biti v bodoče. Področij za pisano obdelavo je vedno več, vsa kopja se še niso zlomila, na straneh Alpinističnih razgledov je dovolj prostora za vse, ki bi radi kaj povedali o alpinizmu. Navsezadnje so Alpinistični razgledi zrcalo našega časa, ljudi, ki živimo danes in zrcalo tistega, kar mislimo in smo prepričani danes. Huda kri ob debatah glede prostega plezanja se še ni umirila. Prav bi bilo, da se neurje ne bi kmalu poleglo. Naj se do konca izčisti mit, ki ga sprožajo besede »free climbing, boulderness, alpinizem by fair means, punkalpinizem« ali kar po domače val prostega plezanja; naj se še bolje ovrednoti ali je pojav res nekaj ekstremno novega, revolucionarnega in čez vse meje predrznega, ali pa je to le spoštljivo spogledovanje s klasiko, preprosto vračanje k prvinam in idealom pionirjev alpinizma tam na koncu prejšnjega stoletja ali v letih pred prvo vojno. Morda so povojna stranpota v labirint kovačije, škripčevij, vrvnih manevrov in vrtalnih strojev že toliko predelala cele generacije alpinistov, tako v njihovem obnašanju kot v načinu mišljenja, da se marsikomu spustijo mozolji, ko zasliši besedo prosto plezanje. Kadar se meje nemogočega podirajo, ni treba, da se občudovanje spreminja v navadno »fovšijo« in v nemočno paberkovanje za preživelim.
Zato: alpinisti in plezalci, člani in nečlani, kategorizirani ali samo registrirani, tisti v čevljih in oni v copatah, tisti v gatah in s kredo ter tisti v debelih pumparicah in rokavicah, priznani in častni, načelniki in častni načelniki, vegetarijanci in alkoholiki, tisti v dvajsetem nad dvajsetim (tudi nekajkrat), z zlatim častnim znakom ali brez njega: vzemite svinčnik in pišite, lažje vam bo, ko boste svoj prav vrgli na papir, mi pa v tiskano obliko. Napišite o gorah Nove Zelandije, tisti, ki ste bili doli, o Lotseju, o Andih, o vetrovkah in kuhalnikih, o šotorih, o svojem domačem plezalnem vrtcu, o tem, kar ste prebrali v tujih revijah, pa bo vsega spet za celo številko. Nasvidenje!
Janez Bizjak
ALPINISTIČNI RAZGLEDI številka 6, maj-junij 1980, interno glasilo slovenskih alpinistov.
Prispevke pošiljajte na naslov Planinska zveza Slovenije, Komisija za alpinizem, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana.
Šesto številko so pripravili: Janez Bizjak, Andrej Dernikovič, Milan Fülle, Janez Gradišar, Viki Grošelj, Lidija Honzak, Mitja Jesenovec, Stane Klemenc, Mitja Košir, Rok Kovač, France Malešič, Janez Marinčič, Nada in Bine Mlač, Igor Mezgec, Dušan Podbevšek, Peter in Pavel Podgornik, Jan Pšenica, Franci Savenc, Pavle Šegula, Lado Vidmar in Iztok Tomazin.
Naše slike
1. stran - Tudi drugi izmeni naših inštruktorjev v Nepalu - srečno!
Avtorja ilustracije sta Lidija Honzak in Janez Marinčič.
2. stran - Iz osebne izkaznice severne stene Matterhorna
R - Zasilni izstop, ki mu pravijo Rama, uporablja pa ga tudi švicarska GRS za spust v severno steno in reševanje. Tu sta dve fiksni ladijski vrvi, dolgi 20 in 8 m.
A - Varianta iz l. 1923, ki je na starih fotografijah vrisana napačno.
B - Horeschowsky-Piekielkov izstop po rekonstrukciji iz l. 1971
1350 - Zmuttov nos iz l. 1969. Jugoslovanske ponovitve še nima. Znana je prva zimska ponovitev. Čeprav je navezo iz 34. raztežaja potegnil helikopter, so vzpon priznali!!
1351 - Bonattijeva smer iz l. 1965 ima približno 17 letnih in 1 zimsko ponovitev, jugoslovanskih pa še nič.
1352 - Smer bratov Schmidt iz l. 1931 ima 7 jugoslovanskih ponovitev, od tega so tri ponovitve le do Rame. Do leta 1979 skupno 450 ponovitev. Brata Schmidt sta dobila za svoj vzpon zlato olimpijsko medaljo (Los Angeles 1932). Kot klasična smer spada v triperesno deteljico z naslovom »trije zadnji problemi Alp« (Matterhorn, Eiger, Grandes Jorasses).
1353 - Češka smer
1354 - Japonska smer. Obe smeri sta izredno težki in nevarni, sta pa bolj smeri zaradi smeri. V tem predelu si še nekaj navez lasti »svojo« smer, opravljeno pa je bilo tudi nekaj »meglenih« ponovitev.
33. stran - Trentarska smer v Trentskem Pelcu - zgornja fotografija, opis in skica sta na strani 32 oziroma 34.
- smer Amaha v Velikem Špičju - spodnja fotografija, opis in skica sta na 32. strani.
34. stran - Skica Trentarske smeri v Trentskem Pelcu - skica desno
- Nalaganje nahrbtnika - levo. Velja splošno pravilo: mehko in nepokvarljivo spredaj takoj za hrbtom, mehko in pokvarljivo zadaj zgoraj, trdo in težko zadaj spodaj, trdo in lahko v sredi zadaj.
Še vedno sprejemamo pripombe in dopolnila k pregledu vzponov v letu 1978. Prejeli smo le dva podatka. Zanimivo bi se bilo domeniti, da bi vzpon registrirali šele, ko bi avtor sporočil podatke ali celo opis in skico, vendar ne bi smeli zahtevati preveč!