Delo, Šport: ... Na poti pod Makalu
Kakor smo že poročali, je IV. Jugoslovanska alpinistična odprava v Himalajo, katere cilj je 8470 m visoki Makalu, odletela z letališča Brnik v torek, 15. t. m. zvečer. Prek Teherana in Karačija so po približno 12 urah leta prispeli v New Delhi. Letalo s 30 turisti je že čez en dan poletelo nazaj, člani odprave pa so se pričeli pripravljati na pot v osrčje gora. V petek je poletela prva skupina z vodjo odprave Alešem Kunaverjem, druga polovica pa je nadaljevala pot za njimi v Katmandu v nedeljo.
Le pet sončnih dni
Zahodne Alpe letos našim alpinistom niso bile naklonjene. Tudi zakoncema Mlač in Zvonetu Andrejčiču, ki so se mudili v Waliških Alpah, vreme ni bilo naklonjeno. Od 27 dni kolikor so jih prebili nad Zermattom, so imeli lepih le pet. Toda kljub temu so se vrnili zadovoljni. Andrejčič in Mlač sta 30. julija v južni steni Unter Gabelhorna (3391 m) preplezala namreč novo smer, ki sta jo imenovala »Slovenska zajeda«. Stena je visoka 400 m (ocena IV, V-) v njej pa je bila doslej preplezana le ena smer.
Za začetek so plezali smer Prothero v zahodni steni Breithoma (4125 m). Toda zaradi poslabšanja vremena sta se Bine in Nada Mlač po dveh tretjinah 800-metrske stene obrnila in Andrejčič je izplezal sam. Tudi tretjo smer je Andrejčič plezal sam. Vstopil je pod visečim Furgen ledenikom in prečil celotno vzhodno steno Matterhorna in na vrh izplezal po grebenu Furgen (po mnenju poznavalcev je to verjetno prvi vzpon samohodca po tej smeri). Malo pod vrhom ga je presenetil kamnit plaz in mu presekal vrv, zato je moral med sestopom na grebenu Hörnli bivakirati. 10. avgusta so plezali vsi trije: zakonca Mlač levo smer, Andrejčič pa direktno v Obergabelhornu. Kot samohodec se je poslužil tehnike, ki jo je Bonatti uporabil v Druju. 800-metrsko steno (IV, V) je zaradi varovanja preplezal kar trikrat (dvakrat navzgor in enkrat navzdol, (ko je šel reševat samovarovanje). Po bivaku na vrhu je sestopu po grebenu Arben.
Čeprav so imeli v načrtu še nekaj vzponov in na razpolago tudi dovolj časa, so Wallis zapustili 14. t. m., ko je vihar zapihal tako močno, da je raztrgal šotor.
Tudi Dularjeva zajeda
Dularjeva zajeda v Jalovcu spada prav gotovo med najtežje smeri pri nas in pri vseh treh vzponih so morali bivakirati. Šele Milan Rebula in Boris Erjavec, ki sta vstopila preteklo nedeljo, sta izplezala v enem dnevu in bivakirala na vrhu. Za tretjo ponovitev sta potrebovala 13 ur.
V nedeljo, 13. t. m. je bila nad Tamarjem preplezana še ena smer, ki jo alpinisti le redko obiščejo - »direktna na Tschadov steber«, drugo ponovitev pa sta plezala Igor Golli in Rado Šerjak (10 ur).
V Dolomitih
Milan Rebula, Boris Erjavec, Zoran Komac in Marjan Brišar so se pred dvema tednoma vrnili iz Dolomitov. Tudi njim je precej nagajalo vreme, toda pot so vseeno kronali z lepim vzponom - ponovitvijo Carlessove smeri v Torre val Grande (Civetta).
Za začetek so plezali lažje smeri v Treh Cinah, nato so v skupini Pala ponovili »Raz tančic«, iz skupine Sella jih je pregnal dež, pod Civetto pa jih je zapustil Komac, tako da so v najtežjo smer vstopili v navezi treh.
Prvenstvena v Kalški gori
Janez Blatnik in Marjan Hutter (AO Železničar) sta 14. t. m. preplezala novo smer v vzhodni steni Kalške gore, ki sta jo imenovala »Zajeda vzdihljajev« (IV+, A1, 170 m, 3 ure). Vsi klini (17) so ostali v steni.
Lavinska služba
Lavinska služba je v zimskem času postala nujen spremljevalec turizma in gospodarstva, zato so njene napovedi uvedli že po vseh alpskih deželah. In kdaj lahko kaj podobnega pričakujemo pri nas?
V sosednji Italiji so lavinsko službo uvedli v največji meri na pobudo njihove gorske reševalne službe. Vsak petek v času zimske sezone lavinska služba izdaja poseben bilten, ki vsebuje napotke in podatke s 60 točk v gorah (20 jih je na meji s Francijo), po katerih se ravnajo izletniki, organizatorji smučišč, gorski reševalci pa tudi kmetje in gostinci.
Tabor začetnikov
Na začetniškem taboru v Vratih, ki ga je vodil Stanko Kofler je sodelovalo 29 začetnikov iz 11 planinskih društev in 13 inštruktorjev. Čeprav jim je nekajkrat nagajalo vreme, so opravili skupno kar 125 vzponov, od tega tri četrtine začetniki. Zaradi značaja tabora so seveda plezali predvsem lažje smeri v ostenjih nad Vrati.
AO TAM
Kvaliteta naših letošnjih vzponov bo morda nekoliko slabša - ugotavljajo v alpinističnem odseku PD TAM - zato pa smo veliko več pozornosti posvetili vzgoji in skupnim akcijam. Že julija so bili skupaj na Korošici in preplezali steno Dedca »po dolgem in počez«. Od 6. do 12. t. m. so imeli tabor v Krnici, ki se ga je udeležilo 12 članov. Ker zaradi oddaljenosti v ta predel le redko zaidejo, so posvetili še posebno pozornost spoznavanju okoliških gora, v prostem času pa so v kočo pridno nosili vodo, ki jo stalno primanjkuje. In če seštejejo vse letošnje vzpone jih je že več kot 130, kljub temu, da imajo le malo članov, toda veliko pripravnikov.