Slovenec (1934): Smrekovec (1570 m) leži na točki, kjer se greben Golt (Mozirskih planin) pravokotno stika z grebenom pogorja, ki se v zapadni smeri razteza prek Krnesa, Kamna in Travnika proti Radohi nad Solčavo.
Po Smrekovcu poteka meja šoštanjskega in gornjegrajskega sodnega okraja. Najlepše je Smrekovec viden iz Šaleške doline, odkoder ima podobo stožca. Nekako na pol pota med njim in Šoštanjem leži na samostojnem ostrem hribu Sv. Križ nad Belimi vodami (1044 m) z znamenito božjo potjo in krasnim razgledom po Šaleški dolini. Najlažje in najbližje je Smrekovec dostopen iz Šoštanja, odkoder vodi markirana pot skozi šentflorjanski graben do Mostnarja, nato na desno mimo Grebenška po jarku med Sv. Križem in Belimi vodami na sedlo Honjec, dalje proti Lukatu, odkoder kreneš na levo čez potok navzgor, mimo kmetij Spodnjega in Zgornjega Berložnika in si od tukaj po zložni poti v 45 minutah pri koči. Vso pot iz Šoštanja prehodiš v približno štirih urah. Kdor utegne, obišče med potom Sv. Križ ali Bele vode. Zelo lepa in nič daljša tudi markirana pot pelje na Smrekovec levo od Mostnarja po Lepi njivi, kjer kreneš po 15 minutah hoje pri prvi kmetiji s kolovoza na desno v hrib mimo posestnikov Krpuha, Pergovnika, Punčuha in drugih in dospeš po skoraj ravni poti pri I.eskovškovi žagi v Libijski jarek, zaviješ nato na levo v romantično sotesko izvira Ljubije, ki sliči mestoma Vintgarju, se obrneš po polurni hoji na desno proti Leskovšku, odkoder vodi pot naravnost po gozdu navzgor proti koči na Smrekovcu.
Kdor se mudi na Mozirski koči, ne bo zamudil prilike, da ne obišče tudi koče na Smrekovcu, ki jo doseže v dveh urah po lepi markirani poti čez Kal in dalje po laški cesti. Od koče vodi markirana pot do sedla Kramarce, odkoder se napotiš ali proti Črni (2 uri) in nato na Peco, ali na desno proti Št. Vidu (2 uri) in odtod na Urško. Druga pot vodi prek Krnesa, Kamna na Travnik in dalje no Radoho, a ta pot je v zadnjem delu še potrebna temeljite ureditve.
Koča na Smrekovcu je tedaj pripravna postojanka za odpočitek turistom, ki delajo daljše izlete po naših planinah, priporoča pa se zlasti za daljši oddih. Že imeni Smrekovec in Travnik pričata, da je tu obilica smrekovih gozdov ter gorskih travnikov in pašnikov. Po ravnih potih se sprehajaš bos po mehki gorski travi, se udivaš v tihi zapuščenosti sladkemu brezdelju in blagodejnemu vplivanju višinskega solnca in dišečega zraka, oči pa se ti ne morejo nagledati lepote, ki ti jo nudi razgled po belih strminah Kamniških planin, po Koroški, Pohorju in po nepreglednem zelenem morju štajerskih dolin in vrhov, doli do Donačke gore in Gorjancev. Kakor na dlani ležita pred teboj Šaleška in Savinjska dolina. Ker je koča brez napora dosegljiva za mlado in staro, tudi za osebe brez vitkih linij in je dobro oskrbovana, bo gotovo deležna obilnega obiska. Koča leži na sedlu Roma pod vrhom Smrekovca v višini 1380 m. je podzidana s hladno kletjo, ima v pritličju obednico, kuhinjo, žensko in moško spalnico (po 4 postelje), sobo za oskrbnika zgoraj dve sobi (po 3 postelje), eno (odborovo) sobo z 2 posteljama ter skupno ležišče za 12, po potrebi tudi več ljudi. Kot posebno prednost je navesti, da je napeljan v kočo vodovod z imenitno gorsko vodo, s čimer se lahko ponaša le malokatera planinska koča. Glede čistoče in pomanjkanja dobre pitne vode tedaj v koči ne bo pritožb. Koča je oskrbovana tudi pozimi. Okoli nje je polno idealnih smučarskih terenov, kar je potrdil tudi znani turistični pisatelj Rudolf Badjura. Znak nehvaležnosti bi bil, če ne bi pri tej priliki naglasih, da gre glavna zasluga za dograditev koče načelniku Šaleške podružnice SPD v Šoštanju, bančnemu ravnatelju č. Lucetu Koritzkemu, ki je s svojim neumornim prizadevanjem in zvezami kljub krizi našel sredstva, da je dom dogradil, radi česar se je krstila koča ob priliki otvoritve na njegovo ime: »Koritzkega koča na Smrekovcu«
Slovenec, 28. januar 1934