Slovenec (1934): Kamnik, 12. oktobra 1934
Kamniški planinci bodo v nedeljo dopoldne razvili na Brani, ...
... levem vrhu Kamniškega sedla, veliko žalno zastavo, ki bo vidna daleč okrog po naši domovini. Zastava bo plapolala na 8 metrov visokem močnem železnem drogu, ki ga bo izdelala in poklonila tovarna »Titan« v Kamniku. Kamničani so takoj zbrali vsa ostala sredstva in bodo že v soboto popoldne na Brani gotovi z vsemi deli, da bo drog čvrsto montiran in odporen proti vsem viharjem. Zastava bo dolga 6 metrov in široka dva metra. Opazili jo bodo lahko tudi v Ljubljani kot viden izraz žalosti naših divnih planin, ki tugujejo za svojim visokim kraljevskim prijateljem — Kraljem Aleksandrom. Vabimo planince, da se v polnem številu udeležijo razvitja žalne zastave na Brani, ki bo najbrž v nedeljo okrog poldne.
Bogu v čast - narodu v korist
Kamnik, 12. oktobra.
Gradnja ceste v Kamniško Bistrico se bliža koncu. Še v dolžini okrog 500 metrov bo treba položiti trden temelj iz skal in gramoza, posuti cesto z drobnim peskom in jo zvaljati, pa bo delo gotovo in nova cesta otvorjena za promet v osrčje gorskih velikanov Kamniških Alp.
Štiri leta je teklo delo na tej cesti in v presledkih je bilo zaposlenih 50 do 100 delavcev. Premagati so morali neštete ovire v slabem ilovnatem terenu, razstreliti velike skale in tako utirati pot prometu v našo lepo bistriško dolino. Kljub nevarnemu delu, zlasti pri razstreljevanju, pa se v vseh štirih letih ni pripetila nobenemu delavcu niti najmanjša nesreča. Nad gradnjo bistriške ceste je v prizanesljivosti čuvala božja roka in vodila delo k srečnemu in uspešnemu koncu, ki bo v začetku novembra kronano z otvoritvijo te važne in lepe prometne naprave.
Pred kratkim so delavci, zaposleni pri gradnji bistriške ceste, pri svojih skromnih plačah zbrali med seboj sredstva, da postavijo ob novozgrajeni cesti viden dokaz svoje hvaležnosti in zahvale božji previdnosti, ki je čuvala nad njimi. Nad znanimi romantičnimi galerijami, ki so pa sedaj pokopane v ogromnem kupu gramoza, so postavili lep kip Kristusa Kralja. Tam, kjer so mesece in mesece vrtali skale in jih razstreljevali, da so v mogočno kamnito gmoto zasekali temelje bistriške ceste, so vklesali v skalno steno polkrožno votlino in postavili vanjo Kristusov kip, okrašen s cvetjem. Pred njim je postavljena lučka, v vznožju dupline pa je na kamniti plošči vklesana letnica 1934 in napis: Bogu v čast — narodu v korist.
V nedeljo so s prav prisrčno slovesnostjo blagoslovili kip Kristusa Kralja na Galerijah. Svečanost je bila dopoldne z mašo, ki jo je daroval stranjski župnik g. Janez Langerholc. Pod kapelico s kipom so postavili oltar, na cesti okrog galerij pa se je zbrala velika množica iz vse bistriške doline in iz občine Kamniške Bistrice, predvsem pa so bili navzoči vsi delavci z vodjo gradnje bistriške ceste tehnikom banske uprave g. Šenkom. Župnik g. Langerholc je imel lep nagovor, iz src vse navzoče množice pa je v skupni molitvi vzkipela proti nebu zahvala in prošnja, da bi božja roka še naprej čuvala nad bistriško cesto in nad vsemi, ki se bodo po njej vozili v naš lepi bistriški raj.
Bila je to res lepa in prisrčna slovesnost našega dobrega in pobožnega gorjanskega ljudstva, ki je trd in robat po svojem izrazu in videzu, a mehak in plemenit po svojem srcu. Ob tej slovesni priliki so se delavci že vnaprej veselili otvoritve bistriške ceste in se radovali ob misli, s kakšnim zadovoljstvom in pohvalo njihovemu delu se bo prvič peljal na lov v Kamniško Bistrico po novem delu ceste Nj. Vel. kralj Aleksander. Dobro ljudstvo v Kamniški Bistrici je zato tembolj pretresla strašna novica o gnusnem dejanju podlega atentatorja, ki je ugrabil življenje ljubljenemu vladarju. Ljudje kar ne morejo verjeti, da dobrega vladarja ne bo več v Kamniško Bistrico, kjer se je tako rad mudil po več dni, hodil na lov pod strme stene naših gorskih velikanov in se tako prisrčno in po domače pogovarjal z lovci in preprostimi delavci in jim ob slovesu krepko stiskal desnico. Pred sliko junaškega kralja in vnetega ljubitelja krasot naših planin, ovito s črnim in okrašeno s planikami, se v globoki bolesti zbirajo lovci in delavci in pletejo iz najlepših planik venec na krsto blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja kot poslednji pozdrav z ljubljenih Kamniških Alp, ki v grobni tišini umirajoče jeseni v tugi žalujejo za svojim kraljevskim lovcem in najvišjim prijateljem.
Slovenec, 13. oktober 1934