Delo, Šport: ... 50-letnica ustanovitve TK Skala
V torek bi minulo 50 let, odkar so mladi planinci izven SPD ustanovili »Turistovski klub Skala«. Ustanovni občni zbor je bil 2. februarja 1921 ob 9.30 v Prešernovi sobi nekdanje restavracije »Novi svet«. Ob ustanovitvi je štel klub 23 članov, inventar pa je bil vreden 2800 kron. Pravzaprav sega zgodovina kluba že v leto 1919, ko so 26. maja ustanovili pripravljalni odbor. Tudi z akcijami so začeli že prej, toda uradna ustanovitev se je zavlekla.
Kakšna je bila nadaljnja zgodovina, kako so nizali uspehe in na kakšne težave so naleteli, je naši planinski dejavnosti več ali manj znano. Ponovimo le poglavitne značilnosti. Uveljavljali so se na številnih področjih od alpinizma in smučanja, do markiranja poti, planinske fotografije, gradbene in izdajateljske dejavnosti, imeli so lastno reševalno skupino in dve podružnici (jeseniško in celjsko), organizirali so prve odprave v tuja gorstva, plezalne tečaje, itd. Posebej pa moramo omeniti še snemanje prvega - slovenskega celovečernega filma »V kraljestvu Zlatoroga« (1932), izdajo knjige dr. Henrika Tume »Pomen in razvoj alpinizma« ter vodnika »Naš alpinizem« (1932). Njihovo plezalsko aktivnost pa najlepše simbolizirajo tri »Skalaške smeri« - v Špiku, Triglavu in Škrlatici, čeprav bi jim morali prišteti še številne druge, če bi hoteli le nekoliko bolj opisati njihovo dejavnost v domačih in tujih stenah.
Proslava 50-letnice TK Skala bo v torek 2. februarja ob 19. uri v kino Komuna. Vstopnice (5.- din) lahko rezervirate v pisarni PZS.
Nepotrebni problemi odpravarstva
Ekspedicijska dejavnost v visokih gorah Azije, pa tudi drugod terja vsestranost odprav. To vemo že dolgo, toda kljub temu se še vedno pojavljajo pomanjkljivosti, ki pa bodo občasno prav gotovo povzročile hudo kri - pri nas ali na tujem. Eden poglavitnih vzrokov, če ne najvažnejši je premajhna dokumentacija in pomanjkljivo poročanje v evropskih in svetovnih alpinističnih časopisih.
Dr. Diemberger st., eden izmed najboljših poznavalcev Hindukuša sporoča, kako Poljaki poročajo, da so se kot prvi povzpeli na Lunkho in Dosore (6902 m), češ da na vrhu niso našli nobenih sledov. Mi pa vemo, da sta se 14 dni pred njimi (4. avgusta 1968) povzpela na vrh Kazimir Drašler in Franci Štupnik. Avstrijska odprava, ki je delovala vzporedno z našo Dimbergerju ni dala zadovoljivega odgovora, sporočili pa so mu tudi, da ne razpolagajo s fotografsko dokumentacijo. Dr. Diemberger tudi graja odprave, ker mu kljub urgencam ne vrnejo izpolnjenih vprašalnih pol, ki jih potrebuje za svojo kartoteko. Med takimi odpravami navaja tudi našo lanskoletno odpravo v Hindukuš in hkrati dostavlja, da je po njegovih podatkih višina Kismikhana le okoli 6750 m in ne 7177 metrov, kakor so navajale starejše karte.
Tudi Lofoti so zanimivi
Odkar so se naši alpinisti že drugič odpravili v gore Norveške (prvi so bili hrvaški alpinisti leta 1964, lani pa je bila na istem področju slovenska odprava), je vedno večkrat omenjeno tudi ime Lofoti. To otočje ob norveški obali zaradi velike relativne višine vrhov (saj se dvigajo skoraj naravnost iz morja) vse bolj pogosto privablja tudi alpiniste. Kakšne so možnosti dostopa je popisala lanska češkoslovaška odprava iz Ostrave. Z majhnim avtobusom so potovali do pristanišča Skutvik. Od tu so se prepeljali na največji otok Austvägoy v kraj Svolvear in nato z redno zvezo še na otoček Store Molla. Tu so najeli ribiški čoln, ki jih je prepeljal nazaj na Austvägoy, na področje polotoka Troldtindern, oziroma na področje okoli vrha Rulten.