predstavitev za razstavo S poti po slovenskih gorah – Knjižnica Vič, od 7. julija do
Predstavitev
za razstavo S poti po slovenskih gorah
Vladimir Habjan, rojen 18. maja 1957, po poklicu sociolog, zaposlen v Elesu kot informatik, planinski vodnik, alpinist, gorski reševalec, fotograf in publicist, urednik Planinskega vestnika… »hribovc« po duši.
Gore in z njimi povezana narava me spremljajo že od rane mladosti, ko sem z očetom prehodil velik del naših hribov, bil z desetimi leti prvič na Triglavu, pred tem pa na Grintovcu, Kočni, Brani in Kalškem Grebenu. Logično nadaljevanje mojega planinskega razvoja je bila vključitev v planinsko organizacijo (PD Ljubljana-Matica), katere član sem od leta 1964. Leta 1968 sem opravil prvo planinsko šolo na Komni in bil aktiven tudi v mladinskem odseku ter gorski straži. Svoje znanje in vedenje o gorah sem potem še dopolnjeval kot aktiven planinski vodnik v vodniškem odseku Ljubljana- Matica, alpinist v alpinističnem odseku (zdaj AO Kamnik) ter gorski reševalec najprej v postaji GRS Ljubljana, zdaj pa v postaji GRS Kamnik.
Sprva lažje poti sem stopnjeval po težavnosti do brezpotij in plezalnih smeri. Začel sem z meni dragim Martuljkom, nato pa preko bohinjskih brezpotij zašel še v Trento ter tako spoznal tudi najbolj skrite kotičke naših gora. Najraje hodim v svetu brez markacij, kjer je malo ljudi, kjer sem lahko sam s sabo. Izredno so mi zanimivi naravni prehodi kot so stare pastirske, lovske, vojaške poti, ter pristopi na vrhove po neobičajnih poteh ... Nikoli nisem bil vrhunski alpinist, sem pa spoznal lažje klasične plezalne smeri, kar mi omogoča, da se danes dokaj svobodno gibam tam, kjer želim. Poseben čar gora je vsekakor zima v visokogorju, kjer sem najprej opravljal pristope na vrhove, nato pa začel plezati grape, plezalne smeri in ledne slapove. Gore so me osvojile in zasvojile, brez njih ne morem, zato imam letno nekje med 110 in 140 turami.
Svojo publicistično dejavnost sem začel kot osnovnošolec, o planinstvu in z njim povezanimi aktivnostmi pa pišem zadnja desetletja, in sicer za različne časopise in revije (Slovenec, Turist, Delo Reportaže, Delo Dom, Nedelo, Fit, Naš Stik, Gea, Planinski vestnik, Grif, Sokol, 7D, Večer idr.). Objavljenih imam prek 300 člankov s planinsko tematiko. Za revijo Gea sem spomladi 1999 pripravil priročnik Gorništvo, kot prilogo revije. Sem avtor oz. soavtor več knjig (večinoma vodnikov): Manj znane poti slovenskih gora (založba Sidarta, 1999), učbenik Gibanje v zahtevnem gorskem svetu (PD Ljubljana-Matica, 2000), sem pobudnik izdaje in urednik izbranih Tumovih planinskih spisov (za knjigo sem prispeval spremno besedo, napisal opombe in zbral Tumovo planinsko-alpinistično publicistiko ter bibliografijo o Tumi (založba Tuma, 2000), izletniški vodnik Naravne znamenitosti Slovenije sem skupaj s Petrom Skobernetom napisal za založbo Sidarta, 2001. Posledica intenzivnega obiskovanja gora pozimi je tudi nastanek vodnika Zimski vzponi v slovenskih gorah (založba Sidarta, 2003), letos bo v soavtorstvu izšel tudi nov planinski vodnik Kamniško-Savinjske Alpe, (Planinska založba), pri Planinskem vestniku pa delujem kot urednik od leta 2001.
Sporočilnost člankov poveča tudi fotografija, zato sem začel fotografirati, sprva slike, kasneje diapozitive, v zadnjem času pa se preizkušam tudi z digitalnim fotoaparatom. Objavljenih imam prek 500 fotografij v časopisih, revijah, koledarjih, prospektih in knjigah, še vedno pa sem amater z amatersko opremo. Fotografiranje v gorah ni enostavno, saj so pogoji drugačni in zahtevnejši kot v dolini - slabo vreme, težka oprema, izgubljen trenutek, ker je aparat v nahrbtniku … na težje ture včasih fotoaparata niti ne vzamem.
V gore nikoli nisem šel z namenom, da bi samo slikal, pač pa sem na svojih turah poskušal ujeti kak trenutek ali motiv, ki se mi je zdel zanimiv. Potrebnega je bilo veliko časa in veliko poslikanih filmov, preden je kaj uspelo. Tako je nastala tudi kakšna slika, ki se mi je zdela boljša od ostalih. Fotografije mi danes niso samo lep spomin na prehojene poti, pač pa odražajo tudi moja trenutna čustva in razpoloženja narave in gora, pa naj bo to v megli, snegu, zahajajočem soncu ali jesenskih barvah ... Z razstavo poskušam nekaj teh poti in s tem del sebe prikazati tudi drugim.