Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

O snegu in plazovih

Že kar nekaj let je tega, kar je Pavle Šegula povzemal dogajanje na področju raziskav o snegu in plazovih. Morda je čas za skromno nadaljevanje ...

Za začetek nekaj malega o spletni strani Sportgevity. Kot že samo ime namiguje, je njihov cilj kulturni in miselni preskok k trajnemu, vseživljenjskemu in trajnostnemu ukvarjanju z raznovrstnimi športi. V ta namen vzpodbujajo izmenjavo mnenj in promovirajo akademske raziskave, katerih rezultati pripomorejo k daljšim in bolj doživetim športno-rekreativnim karieram.

V segmentu znanstvenih prispevkov tako najdemo povzetke raziskav o uporabi čelad pri snežnih športih ( 1 - 2 ). Verjetno ni presenečenje, da čelade močno izboljšajo končno stanje naših glav pri raznih nesrečah. Še najbolj zanimive so ugotovitve zadnje pregledne študije (Haider et al, 2012), ki zaključuje da: "čelade bistveno zmanjšajo riziko poškodb glave pri smučanju in deskanju ter ne povečajo rizika poškodb vratu, hrbtenice ali rizičnega vedenja." Z drugimi besedami - ni dokazov, da bi zaradi nošenja čelade delali kaj več neumnosti, smučali hitreje, drzneje ali skakali z večje višine ter si posledično povečali verjetnost nesreč in njihovih posledic. Dobrih argumentov proti nošenju čelade zdaj res ni več.

Raziskava o vedenju najstnikov pri rizičnih športih (Tymula et al, 2012) dokaj presenetljivo zaključuje, da so mladi celo bolj previdni od odraslih. A pod pogojem, da se zavedajo možnega razvoja dogodkov. Hkrati pa so nagnjeni k bolj rizičnim odločitvam, če tega zavedanja nimajo. Ali drugače, prej in bolj nazorno kot ljudem povemo (začeti bi morali že v osnovnih šolah) kaj in kako gre lahko vse narobe v gorah (in drugje), manj bo nesreč. Žal je vse skupaj, od medijev do oglaševanja, obrnjeno v povsem drugo smer. Skozi razne filme in fotografije se večinoma kaže le pozitivne izide tveganega obnašanja, nesreče se bodisi skriva ali pa glorificira umrle kot legende, ki so le "delali to, kar jih je najbolj veselilo". S tem zadnjim ni načeloma nič narobe a vendar, hkrati razložite še kaj je šlo narobe.

Podatke o opaženih plazovih in nesrečah v naših hribih lahko javite na strani projekta NH-WF. Podobno funkcionalnost naj bi ponujala tudi Geopedia in ARSO z Android aplikacijo Moč množic - Volba (žal pa še nisem imel možnosti preizkusa).

Nauk zgodbe? Če vas odnese plaz ali padete pri plezanju ... naj vas ne bo sram in ne skrivajte razlogov. Podrobna analiza nesreče z vsemi neprijetnimi podrobnostmi bo učna ura za vas in ostale, morda bo celo koga odvrnila od podobnih dejanj. Še najbolj pa bo koristila mladim.

“safety helmets clearly decrease the risk and severity of head injuries in skiing and snowboarding and do not seem to increase the risk of neck injury, cervical spine injury, or risk compensation behavior.” - See more at: http://sportgevity.com/article/snowsports-helmet-studies-model-future#sthash.BoU14kxL.dpuf
“safety helmets clearly decrease the risk and severity of head injuries in skiing and snowboarding and do not seem to increase the risk of neck injury, cervical spine injury, or risk compensation behavior.” - See more at: http://sportgevity.com/article/snowsports-helmet-studies-model-future#sthash.BoU14kxL.dpuf

Med povzetki znanstvenih raziskav na Sportgevity najdemo še podrobno analizo plazu Tunnel Creek izven smučišča Stevens Pass, ki so ga obdelali tudi pri NY Times (in za multimedijsko reportažo prejeli Pulitzerjevo nagrado). Plaz je bil v mnogih pogledih prelomen. Po eni strani je bilo zaradi obsega nesreče in vpletenih ljudi izjemno medijsko zanimanje, po drugi pa so na dan zelo jasno prišli človeški faktorji,dinamika odnosov v skupini in s tem povezane hevristične pasti.

Podobna situacija, večja skupina poznavalcev na skupni turi in katastrofalne posledice, je bila lansko zimo v Coloradu tik ob cesti na prelaz Loveland  (Sheep Creek). Analizo nesreče z veliko poučnimi fotografijami lahko preberete na strani WildSnow. Povzetek? Bodite pozorni od samega začetka ture. Že 10 m od ceste vas lahko zasuje večji plaz.

hevrističnih pasteh je že leta 2002 (in razširjeno 2004) temeljno znanstveno delo napisal Ian McCammon. Zaradi pomembnosti je povzemanje hudo nehvaležno delo zato močno priporočam branje originala. Na kratko pa vseeno:

  1. past poznavanja terena (če je bilo včeraj OK, bo tudi danes)
  2. past konsistentnosti (odločitve sprejemamo po inerciji prejšnjih)
  3. past sprejetosti (samopodoba in želja po sprejetosti v družbi)
  4. past eksperta (drugim pripisujemo večjo sposobnost/znanje in ne dvomimo/ugovarjamo njihovim odločitvam)
  5. past sociološkega pritiska (glede na samozavest in zaupanje v svoje znanje si zaradi prisotnosti drugih upamo več ali manj tveganega vedenja)
  6. past pomanjkanja (Kdo bo prvi? Svežega snega je vedno premalo za vse)

Zanimiv je tudi njegov članek (sicer iz 2000) o vplivu znanja na lavinske nesreče. Praktično vsak začetni lavinski tečaj se konča (ali pa bi se moral) z besedami: »Naučili smo vas dovolj, da se ubijete.« Izjava ima povsem znanstveno podprto ozadje, saj se izkaže, da ljudem prehitro naraste samozavest in zaupanje v lastno znanje. Posledično se poveča tudi nevarnost nesreč zato je konstantno nadaljnje izobraževanje kritičnega pomena.

Še bolj nazorno je razmerje med zaupanjem v svoje znanje in pridobljenimi izkušnjami prikazal Bruce Tremper v knjigi Staying Alive in Avalanche Terrain, ki jo v nedavnem zapisu na blogu Utah Avalanche Center povzemata Meisenheimer in Gordon.

Na istem blogu je tudi zanimivo razmišljanje o dejanski učinkovitosti in koristnosti lavinskih zračnih vreč. Proizvajalci sicer navajajo visoke številke kot je 97%, hkrati pa ne povedo, da 75-90% ljudi plaz preživi v vsakem primeru. Realno gledano bi glede na dosedanje raziskave zračne vreče rešile nekaj več kot polovico tistih, ki bi drugače umrli. Ta odstotek pa je močno odvisen od okoliščin v katerih vas odnese plaz! 1 od 4 ljudi bo verjetno umrl zaradi poškodb. Še dodatno pa bo 1 od 4, zaradi terenske konfiguracije, sekundarnih plazov in drugih faktorjev zakopan pregloboko. Torej, če vas potegne med drevesa, čez skale ali v terensko past, vam tudi zračna vreča kaj dosti ne pomaga. Kar pa seveda nikakor ne pomeni, da to ni izjemno koristen varnostni pripomoček!

Bruce Tremper, v intervjuju za Sportgevity, to temo zaključi z razmislekom ... Če imate v določeni situaciji občutek, da potrebujete nahrbtnik z lavinsko zračno vrečo, potem morda sploh ne bi smeli biti tam in se raje obrnite nazaj.  Mimogrede, Sportgevity ima kar obsežno zbirko zanimivih video intervjujev na Vimeo.

Da ne bo cel prispevek samo pasivno branje in ogled posnetkov - New Zealand Avalanche Centre ima v okviru izobraževalnih vsebin tudi poučno vajo, kjer morate narisati varno pot na fotografijah štirih različnih gora. Samo opomin, površnost pri risanju je hitro kaznovana!

Raziskavo na to temo so Ellert in soavtorji objavili v Bergundsteigen (4/2010). Primerjavo med poznavalci in nepoznavalci v iskanju prave poti so raziskali s pomočjo tehnologije sledenja pogledu (eye tracking) in prišli do vizualno zelo jasno izražene razlike med skupinama (glej zadnjo stran PDF).

O interakciji različnih elektronskih naprav z žolnami je na lanski konferenci ISSW2012 svoj članek predstavljal John Barkhausen.

Sicer že graf pove veliko a vendar kratek povzetek - med iskanjem naj bodo vse elektronske naprave (vključno s fotoaparati, MP3 predvajalniki itd.) vsaj 40 cm stran od žolne ali še bolje, ugasnjene.

Na isti konferenci je Bruce Edgerly (BCA) poudaril pomembnost izobraževanja o človeških faktorjih in učinkoviti komunikaciji v skupini. Zaradi slabše pokritosti s signalom so telefoni v gorah manj učinkoviti. V takih razmerah so stare tehnologije (walkie-talkie) bolj učinkovite. Še vedno pa je najpomembnejši dejavnik, da se vsi udeleženci držijo načrta in do izgube kontakta sploh ne pride.

Nekaj razširjen zgornji članek in navodila za učinkovito in pravilno sporazumevanje po walkie-talkiejih so zapisana v The Avalanche Review 31/4 (april 2013). V isti številki najdete še debato o redefiniranju/izobčenju zavajajočega termina »sidecountry«, prispevke o riziku, toleranci do rizika in odločanju.

V TAR 31/3 je (med drugim) prispevek o snežnih razmerah na arktičnem otočju Svalbard, pregled pravil o zapuščanju območja urejenih smučišč in vpliv temperaturnih sprememb na stabilnost snežne oddeje.

Naslovna tema TAR 31/2 so lavinski problemi v biltenih. Poleg tega najdemo primerjalni test različnih žoln na primerih iskanja več zakopanih oseb in raziskavo o plazovih novega snega.

Več o tej temi je bilo govora tudi na ISSW2013 vendar članki še niso javno dostopni. O vzorcih nevarnosti (gefahrenmuster) v tirolskih in švicarskih biltenih si lahko nekaj preberete na Bergundsteigen, na PowderGuide ali pač na straneh posameznih lavinskih služb (Tirolci in še Švicarji).

Za zaključek prispevka pa še nekaj povezav na spletna mesta in revije z redno obdelavo plazov in ostale snežne tematike.

Najprej nekaj tiskanih/PDF revij:

Pa še spletne strani/blogi:

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti plaz

1 komentarjev na članku "O snegu in plazovih"

Jernej Burkeljca,

V seznam na koncu dodajam še tole

http://www.wayneflannavalancheblog.com/

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti