knjiga Iztoka Tomazina: ... je bila prevelika, da bi lahko kdajkoli utonila v pozabo.
Najhujša nesreča v njeni zgodovini je zamajala Gorsko reševalno službo Slovenije...
Tragedija v Turski gori
Založba: dr. Iztok Tomazin, s.p.
Za založbo: Iztok Tomazin
Spremna beseda: Matija Horvat, Tomo Virk
Lektoriranje: Stanko Klinar
Oblikovanje: Andrejka Čufer, Leonard Rubins
Prelom: Image design Jesenice
Tisk: Medium, Žirovnica
Zbirka Med gorskimi reševalci; 7. knjiga
Tržič, junij 2007
Distribucija DIDAKTA d.o.o.
614.8:796.52(497.4)
ISBN 978-961-92104-0-6
COBISS.SI-ID:
3034033233180928
Trda vezava, 24 cm x 16 cm, 254 strani, vključene strani z barvnimi fotografijami
Cena je 34,90 EUR, gorski reševalci in zdravniki imajo ob naročilu pri abvtorju poseben popust. Možen je
spletni nakup, knjiga naj bi bila v vseh v večjih knjigarnah, naročiti pa jo je mogoče tudi na naslov avtorja:
itomazin@siol.net
PREDGOVOR
Tragedija v severni steni Turške gore nad Okrešljem je bila prevelika, da bi lahko kdajkoli utonila v pozabo. Slovenskim gorskim reševalcem in vsem, ki so z njimi kakorkoli povezani, je še vedno vir bolečih spominov, razmišljanj, analiz in večnih »zakaj, kako...?«.
Najhujša nesreča v njeni zgodovini je zamajala Gorsko reševalno službo Slovenije. Ne v smislu njenega osnovnega poslanstva, pomagati vsem pomoči potrebnim v gorah in drugih težko dostopnih krajih. To poslanstvo je ostalo neokrnjeno skozi vso zgodovino, tudi v najtežjih trenutkih. Gorska reševalna služba Slovenije se je leta 1997 zamajala v smislu odnosov - medsebojnega zaupanja, odkritosti, odgovornosti in še česa. Predvsem pa je tragedija pustila neizbrisno sled in zarezala nezaceljivo rano svojcem in prijateljem ponesrečenih.
Tako kot večina drugih, ki so bili tistega usodnega 10. junija leta 1997 na tečaju na Okrešlju in tam še zadnjič doživeli žlahtne trenutke prisotnosti in skupnega dela z Mitjo Brajnikom, Lukom Karničarjem, Janijem Kokaljem, Radom Markičem in Borisom Mlekužem, ter preživeli senco smrti, ki nas je neusmiljeno oplazila, sem še dandanes, skoraj vsak dan, z mislimi v mračni steni Turške gore nad zelenimi tratami enega najlepših kotičkov Kamniško Savinjskih Alp. Hote ali nehote, zavedno ali nezavedno. V spominjanju lepih in težkih skupnih doživetij, v podoživljanju usodnih dogodkov in njihovih posledic ali v neopredeljivi, ne vedno ozaveščeni prisotnosti vsega, kar je »Okrešelj« pomenil in še vedno pomeni. V neizbrisni žalosti in z neodgovorjenimi vprašanji. Vseh skrivnosti usodnega sosledja dogodkov, ki so povzročili nesrečo, ne bomo nikoli v celoti pojasnili. Vednost o tem je odšla s fanti v globino. Verjetno zaradi hitrosti in usodnosti dogajanja tik pred nesrečo in med njo niti oni niso mogli dojeti vsega, le grozljivo dejstvo nemočnega padanja v smrt. Množica popisanega papirja in spregovorjenih besed po tragediji je večinoma utonila v pozabo. Ostala so boleča dejstva in ostali so občutki in spomini udeležencev in vseh drugih, ki nas je dogodek prizadel in zaznamoval.
Dejstev kljub željam in hotenjem ne moremo spremeniti. Z Borisom, Janijem, Lukom, Mitjo in Radom se telesno več ne srečujemo na reševanjih in prijetnejših poteh v gorah, ki nam toliko pomenijo. Smo le še sopotniki v spominih. Lahko in moramo pa spreminjati in izboljševati marsikaj, na kar je nesreča opozorila, kar je razgalila. Ne glede na vse njene temne plati je tragedija bila in je še priložnost za prenovo, napredek in prečiščenje. Koliko tega je uspelo udejanjiti Gorski reševalni službi Slovenije, od leta 2006 tudi Gorski reševalni zvezi Slovenije, njenim članom in sodelavcem, vsaj deloma poskušam prikazati v knjigi. Predvsem pa to dokazuje sedanjost, ko se soočamo z vedno večjim številom nesrečnih dogodkov v gorah in drugod, ki zahtevajo posredovanje in pomoč gorskih reševalcev. Gorski reševalci zaradi svoje usposobljenosti, opremljenosti, organiziranosti in seveda pripravljenosti, pomagati kjerkoli in kadarkoli, razširjamo svoje delovanje tudi v negorske kraje, kjer ni drugih organizacij in posameznikov, ki bi znali in mogli pomagati tako hitro in učinkovito. Pričakovanja ponesrečencev in bolnikov, laične in strokovne javnosti so vedno večja in prav je tako. V vse hitreje spreminjajoči in razvijajoči se družbi ostati na mestu pomeni nazadovati, še posebej na področjih, ki so povezana z zdravjem in preživetjem. Hkrati se soočamo z vedno večjimi zahtevami in obremenitvami vsakdanjega, še posebej poklicnega življenja, kar nas postavlja pred dodatne, včasih zelo težko rešljive izzive. Časi, ko so bili delodajalci razumevajoči ali celo ponosni na to, da imajo med zaposlenimi gorske reševalce, so marsikje minili.
Pri pisanju in urejanju te knjige sem imel dve temeljni vodili. Prvo, iz časovne razdalje enega desetletja, osvetliti in z mislijo predvsem na izzive in upanja prihodnosti predstaviti največjo tragedijo v zgodovini slovenskega gorskega reševanja in mučno, boleče obdobje po njej, čas, ko so se odpirale stare in sveže rane, ko se je prevetrilo marsikatero zamolčano in prikrito dejstvo, pa tudi čas, ko se je začelo marsikaj bistriti in spreminjati na bolje. Drugo, še pomembnejše vodilo mi je bila želja in potreba ustvariti knjigo kot dokument trajne vrednosti v spomin petim odličnim gorskim reševalcem, prijateljem, sodelavcem in znancem, katerih zemeljska pot se je nepričakovano, kruto in nedoumljivo iztekla pod steno Turške gore. V spomin ljudem, ki so s svojimi bogatimi življenji, pa tudi s tragičnim koncem, pomembno zaznamovali zgodovino gorskega reševanja v Sloveniji.
Ko sem se med pisanjem knjige pogovarjal s številnimi gorskimi reševalci, se je potrdilo, da nam »Okrešelj« še vedno težko leži na duši. Večina to dobro skriva, večina nas je svojo prizadetost globoko pokopala, a čas je ni izničil. Pri nastanku knjige je sodelovalo mnogo tistih, ki so bili s tragedijo v Turški gori posredno ali neposredno povezani. Verjamem, da je bil osnovni namen vseh ohraniti in utrditi žlahtne spomine na preminule prijatelje in pošteno ter iskreno opisati tisto, kar smo doživljali in kar vemo o dogajanju pred nesrečo, med njo in po njej.
Težko je bilo vedno znova podoživljati usodne dogodke in njihove posledice, soočati se z nemočjo ob dejstvih. Znova občutiti stisko, prizadetost, bolečino.
Svojo in drugih. Se zaletavati v zid neodgovorljivih vprašanj. Težko in hkrati lepo se je bilo spominjati bogatih doživetij s pokojnimi.
Pričujoča knjiga naj bo pomnik ponesrečenim in opomnik ter posvetilo vsem, ki darujejo svoj čas, znanje in življenjsko moč, včasih tudi zdravje ali celo življenje, za pomoč ljudem v stiski v gorskem svetu in drugih težko dostopnih krajih, kjer gorski reševalci uresničujemo svoje poslanstvo, v svetu, ki je vabljiv, čarobno lep in privlačen, pa tudi zahteven in včasih nevaren. Hkrati želi biti knjiga tudi korektna informacija vsem, ki jih zanima poslanstvo slovenskih gorskih reševalcev in delovanje nekdanje Gorske reševalne službe Slovenije, danes pa Gorske reševalne zveze Slovenije.
Vsem, ki so s prispevki, pripovedmi, podatki, dokumenti, fotografijami, razmišljanji, nasveti, mnenji in na druge načine sodelovali pri nastanku knjige in jo obogatili, se najlepše zahvaljujem.
Iztok Tomazin
V s e b i n a
I. DEL:
PRETEKLOST
- Začetki reševanja s helikopterjem v slovenskih gorah
- Temne strani zgodovine
- Slovenski gorski reševalci letalci
- Napredek
- Policija in vojska
- Tečaji gorskega reševanja s helikopterjem
- V ostenju Kočne
- Tuje smrti
- Doma
II. DEL:
OKREŠELJ
- Jutro
- Helikopter
- Georgij
- Prihod na Okrešelj
- Pričakovanja
- Zaupanje
- Začetek
- V steni
- Prvi vtisi
- Stena Turške gore 10. junija ob 11.32
- Lahko bi jih bilo štirinajst
- Znova v steno
- Mitja, Jani, Rado, Luka in Boris
- Soočanje
- Prve minute in ure po nesreči
- Slovo
III. DEL:
VIHAR IN MEGLA
- Negotovost
- Svojci
- Prvi dnevi, tedni, meseci
- Mediji
- Prve rekonstrukcije, analize, poročila
- Odmevi v tujini
- Strele treskajo v vrhove
- Med obtoževanjem in zanikanjem, med krivdo in odgovornostjo
- Napetosti, razočaranja, (za)upanje
- Vrenja
- Na sodiščih
- Razmišljanja
- Vzroki, krivda, odgovornost?
IV. DEL: PRIHODNOST
- Sonce vedno vzide
- Novo vodstvo Gorske reševalne službe Slovenije
- Sklad Okrešelj
- Spominska srečanja na Okrešlju
- Ohranjanje spominov
- Čas sprememb
- Poslanstvo
- 9. avgust 1998: od Triglava do Okrešlja
- Desetletje
- Bremena, ki jih ni mogoče odložiti
V. DEL : PET PRETRGANIH POTI
Življenjepisi ponesrečenih:
- Mitja Brajnik
- Luka Karničar
- Jani Kokalj
- Rado Markič
- Boris Mlekuž
-
PRILOGE
- Obremenitve gorskih reševalcev
- Smrtne in nekatere druge hude nesreče reševalcev pri reševanju v slovenskih gorah
- Smrtne nesreče reševalcev med reševalnimi in iskalnimi intervencijami v gorah v tujini
- Reševalčeva molitev
- Slovarček uporabljenih kratic in pojmov
- Sodelavci
- Uporabljeni viri, dokumenti
- Biografija avtorja
- Knjigi na pot
- Knjiga spomenik