Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Komentarji

Legenda

Matjaž Jeran, torek, 13. april 2004, ob 10:59

O legendah, ki so produkt biznisa!

Za razliko od nemškega marketinškega trga, v Sloveniji nikoli ni obstajala tako močna revija kot je bil Rotpunkt in je danes Klettern. WoGu in danes Štefko, čeprav v senci svojega predhodnika, sta s strani biznisa zgrajeni ikoni, vsekakor sta izjemna plezalca, verjetno Wolfgang še posebno, dočim menim, da je storilnost Glowacza na nižjem nivoju kot našega asa Lukića, ampak MArko hodi v resno službo in je tudi sicer kar absolutna faca od človeka! Številko deset na hrbtu si bi Marko v neki 50 ali več milijonski naciji z lahko nalepil na hrbet in špilal frajerja, si podrejal Klettern in hkrati višal Kletternu branost.

Pop scena obstaja povsod, v članku omenjene legende so natanko to, verjetno so sicer to (bili) absolutno fest deci, ampak kar na bruhanje mi gre, ko se poglobim v celotno filozofijo tega športno-poslovnega kroga.

Za primer dodajam dejstvo da smo po povratku iz www.kenya2002.org s šopi odličnih fotografij Stanka Grudna in Luke Fonde in s člankom potrkali na vrata Kletterna, vrat niso niti odprli, niti povratnega maila nismo dobili, sledil je članek o tem kako je Štefko demonstriral vertikalno korektnost in da smo kot kaki čefurji, da vrtamo in delamo grife in da skratka smo neki šalabajzerji, učite se od Glowcza in seveda starega Kurta. Medtem, ko sta sama povrtala pol sveta, izgovor pa je bil: da bodo drugi lahko s sistemi in štrikom prišli plezat! Prosim vas lepo.
Kar se tiče velikega carja WoGu-ja, tudi on je vrtal svedre, zraven epsko dobrih pok v Nameless towerju, sicer leta 88, ampak v Yosemitih se je to že v tistih letih jasno pljuvalo, ampak to so že pozabil, sej veste, lepih stvari se spominjajmo.

Nazaj na aktualno.
Kako leto za našo Afriko pa vidi ga zajčka 8 stranska reportaža z povprečnimi slikami nemške odprave in to z slikami iz naše smeri iz Afrike, pač jebat ga Štefko ni že dolgo nič objavil v Kletternu in ker so delirični Germani že povsem tresoči za svojega modernega HEROJA se pač revija prodaja, prodajajo pa se tudi Red chilli plezalke, mislim, ostudno. Red chilli verjetno namenja izdatne šope evrov za oglaševanje, prav tako red bull, ki se sveti s fotk, medtem ko Stefan glowacz dobri človek iz Njemčije daruje afriškim otrokom, medtem pa na čeladi Red bull...
To je psihologija trženja, ki jo Klettern fura, kako so oni svetovljani, kako so etični in kako so objektivni.

In seveda kaj je bistvo vsega: pa srečamo maja po objavljeni prvi notici v Kletternu samega Štefkota, v Paklenici na BWSC red bull promo sceni. Kičast jeep Red Bull in v njem znani kodri, Ja servus, kako smo cool in da svaka nam čast in da ja ja schon schon, super gut... ma keš je keš publika.

Še eno dejstvo za na konec: bistvo dobrega medija je da poroča o aktualnem, to počne nepristransko in z namenom obveščanja, seveda nihov motiv je denar, ampak lepo vas prosim, nemško plezanje je mega vas, en človek ima ovce in ker prodaja njihovo kožo ovce zame izgledajo vsi.

Prosim vas ne dajte se prodati! Objektivno in aktualno Korenina še vedno ni ponovljena, Franček Knez pa je še vedno živeča legenda izpod štajerskih gričov, pa nikoli ne bo drugače.

Matias Jeran, ali kakor koli že

Vzponi se nadaljujejo...

Matjaž Jeran, torek, 13. april 2004, ob 10:05

Pri poročanju Tomaža iz velikonočne Miške bi dodal malo samohvale. Tudi meni je v petek 9.4. končno uspelo splezati smer Kaj ti je deklica in priznam da se mi je po nekaj letnem poizkušanju v tej smeri od srca odvalil večji kamenj od celotne Mišje peči.
Sicer pa živeli prazniki, samo ne vem kam bomo z vsemi temi obiskovalci, saj za nas Slovence ni dovolj razpoložljivih sten?!

Gozdovi in stene

Branko Ivanek, sobota, 10. april 2004, ob 08:18

Alenka Paveo na spletni strani Večera: ...komentirati (samo to in nic drugega:)) moram le naslovnico, ki se zdalec ni taksna, kot tukaj... Ne po formatu (format knjige je 16x24 cm), ne po barvah: naslovnica je rdeca...

Popolnoma se strinjam z našo Alenko, ki je vložila več kot preveč truda, da je oblika zbornika prijetna očem bralca. Tukaj predstavljam platnice zbornika v pravih barvah (packe so zaradi manjše ločljivosti):

Pa še eno notranjo stran za pokušino:


Poravnati stare dolgove

Polona Juričinec, petek, 9. april 2004, ob 11:14

Za Vse povrsti drzim pesti. Pa da bo cimprej konec meseca maja :)

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Avtor odstranjen, petek, 9. april 2004, ob 07:11

Upam, da boste razumeli, kaj pomeni, da Talumova poraba predstavlja 14,4% vse slovenske porabe električne energije.

http://www.finance-on.net/show.php?id=71095
http://www.talum.si/slo/index.html

Če bi ga zaprli, bi se samo s tem za toliko znižala energijska intenzivnost slovenskega gospodarstva, saj k celotnemu slovenskemu BDP ne prispeva veliko. Talum sam pokuri 70% slovenske polovice proizvodnje NE Krško (1742 GWh od 2478 GWh) oziroma 65% lanske proizvodnje električne energije vseh hidroelektrarn (1742 GWh od 2650 GWh).

Da povemo drugače. VE Volovja reber, Vremščica in Selivec skupaj (3 VE s skupaj 142 vetrnicami - si jih znate predstavljati na kupu, vsaka je visoka 100-120 metrov?) letno ne bodo proizvajale niti 300 GWh energije. Zdaj si pa izračunajte, koliko VE bi TEORETIČNO rabili samo za Talum. Jaz sem izračunal cca. 20 takšnih VE za pogon socialistične "tovarnice" na fotkah spodaj. Za nenormalen skok porabe električne energije v letih 2002-2003 ima največ zaslug zagon nove elektrolize in novih peči v Talumu v letih 2002 in 2003.

Vetrnice na primorskih hribih se bodo vrtele za izvoz električne energije v Italijo (se splača) in drago proizvodnjo poceni aluminija v Kidričevem.

http://www.talum.si/slo/index-podjetje.html

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Primož Auersperger, petek, 9. april 2004, ob 06:14

Edini način za zmanjšanje emisij CO2, ki smo ga kot del EU dolžni upoštevati, je gradnja dodane jedrske elektrarne, naj se sliši še tako "nesimpatično". Problem pri tem predstavlja lokacija, sedanja lokacija v Krškem je neprimerna zaradi premajhnega toka reke Save, posebno ko je suša in se elektrika najbolj rabi. Tako da je verjetna alternativa le Drava.
Vetrnice so pa le nadomestek smrdljivih agregatov po planinskih kočah.

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Marko Gorišek, četrtek, 8. april 2004, ob 16:14

Dragi gorniki, že leto je naokoli od naših prvih reakcija na ta poseg v prostor. Verjamem, da nas ima večina že dovolj, pa vendar naj naštejem par dejstev:
- ko smo minuli petek bili na razgovoru pri Kopaču, je ob istem času Elektro Primorska organizirala okroglo mizo (le naključje, Kopač si za nas ni vzel časa)
- cel projekt Vetrnih farm so investitor in oblastniki pripravili brez javne diskusije mimo strokovne javnosti in je v sklepni fazi
- naš župan (Il. Bistrice) je obljubljal do 5 delovnih mest po stebru kljub temu, da ni predvideno niti eno
- lokalna oblast prepričuje ljudi, da tam na Volovji reberi ni nič (nič, kaj?), kar pomeni, da škode ne bo nobene, saj je to ničvredna kraška zemlja (beseda našega župana Šenkinca)
- te kraške obronke so oblastniki najprej nameravali zaščititi (park Snežnik), sedaj jih žrtvujejo
- ob cca 40% izvozu el.energije mislijo za dodatne 3% uničiti prav vse primorske obronke in poseči v selitvene koridorje še zadnjih velikih ujed
-malo ljudi se zaveda, da če jih ne ustavimo, bomo v bodoče, ko bomo šli v Paklenico ta poseg gledali od Postojne dalje na naših obronkih, na Učki, Rabu, Pagu, Velebitu.....
-največja laž, je pa sklicevanje na Kjotski protokol, VE so samo sistem za molzenje našega denarja, saj naši distributerji izvažajo kilovatno uro po cca 6 sit, mi bomo pa plačevali el. iz VE po 12-14 sit
- investitor in lokalna oblast nam kljub večkratni zahtevi niso predočili meritev veternih potencijalov, kljub temu, da se nanje cel čas sklicujejo
- ali sem paranoik, ali pa so vsi ti predvideni posegi v Triglavski park, park Sečoveljske soline, park Škocijanske jame, načrtovani park Snežnik..... le slaba šala

Te dni bo Kopač postavil naš vrat na tnalo, če se upognemo, je pa od nas odvisno!

LP Marko Gorišek

http://www.sneznik.net/peticija/

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Iztok Ipavec, četrtek, 8. april 2004, ob 13:44

Lep pozdrav

K pisanju me spodbudila Ovčakova pripomba in bližina ljudi, ki vodijo projekt izkoriščanja vetrne energije.
Globalizacija. Da.
Kot strojnik-energetik in gorski vodnik bi rad dodal k diskusiji izkušnje, ki sem jih doživel in preževečil v času mojega življenja na slovenski zemlji. Veter piha in dobro je vedeti kam piha. S...... proti vetru je lahko prirojena navada in jo moraš s trdovratnim delom poskušati odpraviti in začeti izkoriščati njen potencial v posvetne zadeve. Tako nas učijo. Razno razni. V osnovi pa je življenje zelo enostavno. No?
1. tč: pred leti sem naletel na zaščitnike redkih vrst ptic, ki smo jih plezalci odganjali iz plezališča Lijak pri Novi Gorici. V postopku razširjanja plezališča sem, kot takratni načelnik AO osebno šel skozi absolutno uraden postopek pridobivnja dovoljenja za takšen poseg v naravo. Začel sem ga na zavodu za naravno in kulturno dediščino v NG. Prav v tem času se je terminsko prepovedalo tudi plezanje v veliki osapski steni zaradi gnezdenja ogroženih vrst ptic. Bil je to čas, ko so začeli novonastali strokovnjaki (v tem primeru ornitologi) opravičevati svoj obstoj in prav je tako. Vendar, vsakokratno plezanje v Lijaku (tudi v prepovedanem času) je bilo zelo smešno. Še posebej v nedeljo. Takrat so npr. ljubitelji modelarstva nažigali dvotaktne motorčke na 20000 rpm do nezavesti, jadralni padalci so vriskali od veselja in pozdravljali nas plezalce na trdih tleh, češ "lejte nas, mi smo mali poseg v naravo, ne pa vi na Zemlji, vzdignite se že enkrat .." Tako to izgleda. Nato so začeli izdelovati viadukt Črni kal, ponos slovenskega gradbeništva in prepovedali plezanje v času miniranja. Ptiči so že itak odšli na začasno delo v tujino, kjer je boljši zrak in spoh je vse iber.
Rezime: tisti, ki zares ščitijo ptiče in druge živalske ter rastlinske vrste smo lahko samo ljudje, ki zahajmo redno v naravo in s svojo čutnostjo in pridobljenim znanjem poskušamo razumeti kaj se dogaja okrog nas in z našim vedenjem ne ogrožamo lastnega, kakor ne drugega življenja. Ko so v ozadju velike investicije in nameni globalnih koorporacij so v prvih vrstah japiji in drugi kratkomiselnki z nalogo (ki se je navadno niti ne zavedajo) zmesti človeške množice, da zameglijo končni cilj Velikega brata. Moje mnenje je, da pravkar poteka ta faza investicije. Ali jo lahko zaustavimo?

2. tč: Po nekih podatkih naj bi instalirane vetrnice na snežniškem robu (ne me držati za besedo pri poimenovanju) povečale slovensko prozvodnjo za 3% slovenske proizvodnje elektrike. Živim v vetrovnem področju in lahko z gotovostjo trdim, da je veter na Primorskem zelo spremenljiv naravni pojav. Včasih piha za znoret in samo čez nekaj trenutkov je lahko njegova moč pol manjša. Postavlja se mi vprašanje smiselnosti postavitve vetrnih elektrarn na takem območju. V poletnem času je vetra veliko manj kot pozimi. Koliko časa so investitorji opravljali meritve vetrnega profila? Tega noben ne izda. Govori se samo o nekih procentih in predpostavkah in smiselnosti postavitve vetrnih elektrarn. OK. Trend je v obnovljivih virih energije, Slovenija je z gozdovi preraščena dežela. Mislim, da imamo isti potencial (verjetno mnogo večji) v biomasi, kot pa v izkoriščanju vetra, še posebej zaradi prej omenjene lastnosti burje. V tem sektroju bi pridobili zagotovo več delovnih mest, kot pa z vetrnimi elektrarnami.
Poleg tega imamo precej zastarele tehnološke postopke v raznih industrijskih panogah in bi s posodobitvijo le teh zagotovo dobili 3% vračila energije v omrežje.
In če bi začeli npr. izvajati nacionalni program "Živeti skromno" bi dobili še dodatnih 5% energije. Nesrečo imamo v tem, ker smo se vključili v družbo globalnih po industrijski revoluciji in svoje vizije nimamo kam z odvečno energijo. Jo je treba pač kupiti.

Čudna zanka. Dajmo raje združiti moči in dati vsak svoj del znanja in ne delati razlik med istimi predstavniki naše vrste. Človeške.

Lep dan v upanju na iniciacijo "buene enerhije"
Iztok Ipavec

Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?

Matjaž Šerkezi, četrtek, 8. april 2004, ob 13:22

Odgovor na Vaš dopis
Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?

Spoštovani!

Naslov vašega dopisa je obetal zelo široko razpravo na temo vloge, zlasti pa delovanja KA. Vendar se je posvetil le dvema konkretnima stvarema:
-razglasitev najuspešnejših alpinistov in alpinistk ter
-problematiki Alpinistične šole in knjige Proti vrhovom.

Pa pojdimo po vrsti.
Nekatere stvari bo lažje razumeti če spomnimo, da je bila KA do lanske pomladi brez načelnika KA. Ena oseba v vlogi v.d. načelnika KA ter načelnika PZVA je istočasno skrbela še za kategorizacijo. Na to dejstvo nihče v Sloveniji ni reagiral. En človek težko vse postori. Na spomladanskem občnem zboru ste načelniki odsekov izvolili za novega načelnika A. Štremflja, kot dodatna člana pa P. Mežnarja ter J. Bevka. Celotna KA je dobila veliko novega zagona, kar se vidi tudi pri delu KA, ki pa ga žal ljudje premalo poznajo. Veliko energije pa je bilo izgubljene že na začetku (prav v jeseni, ko naj bi že razmišljali tudi o najuspešnejših), ko se praviloma največ spremeni in naredi, ker smo se prerekali o delovanju PZVA, kdo bo novi načelnik... Ostalo je pri starem in še sedaj nimamo aktivne PZVA, ki je ena ključnih podkomisij KA. Zato mora KA na svojih sejah redno obravnavati tudi teme, ki sodijo v pristojnost PZVA. Preveč raznovrstnega dela pa škodi učinkovitosti KA tudi na področjih, ki jih navajate.

1.Razglasitev najuspešnejših alpinistov in alpinistk
Pravzaprav se v večini dejstev, ki jih navajate strinjamo: da je to priložnost za promocijo alpinizma, pokazati javnosti, sponzorjem in državi kaj počnemo.Strinjamo se tudi, da ima vsakdo pravico zavrniti naziv najuspešnejšega ter da to ni problem KA. Problem nastane šele v točki, ki jo navajate: "saj so že promocije posameznikov odmevnejše in bolje pripravljene od promocij, ki jih organizira KA …". Vedno, pa naj je izbor opravila zame najbolj kompetentna ekipa PZVA (če odmislimo ali izničimo lastni interes) ali preko anket AO-ji ali kombinacija obeh, vedno so bili z izidom nezadovoljni posamezniki. In ko gre na eni strani za močno izražen osebni interes na drugi pa za ljudi, ki delajo prostovoljno ter za organizacijo alpinistov žrtvujejo svoj prosti čas in sredstva je jasno, kdo se prvi umakne iz dvoboja. In četudi se ne umakne, grenak priokus ostane. Organizacija in izbor ter odzivi in kritike so bili vse slabši in hujši. Razglasitve najuspešnejših so se večkrat obrnile v antipropagando, predvsem za alpinizem. Zato se je KA odločila, da pošteno razmisli o načinu izbora najuspešnejših, ki bi bil najbolj objektiven. Hkrati pa si izbori položaj, da bo lahko odločno branila sprejete odločitve. Tisto o odmevni prireditvi in vseh medijih, pa je za povprečnega organizatorja nemogoč dosežek, ki običajno ne seže veliko dlje od ustaljenih oblik obveščanja javnosti. (Večer, Delo, Gore…ljudje, PV…), TV ali kaj podobnega je skoraj že utopija.

"Osebne poglede, frustracije, komplekse in nesposobnost", pa se v diskusijah in pogovorih uporabljajo, ko pride vse skupaj na že zelo nizko raven in so največkrat kar lastnost pišočega-govorečega. Vsaj glede teme, ki ste se jo dotaknili, da nimamo alpinistične revije. Še kakšne druge revije v Sloveniji nimamo, ampak to je najbrž težava s katero se srečuje vsak majhen in finančno omejen trg. Če je interes dovolj močno izražen revija bo, če ne pač ne. Veliko se tu ne da storiti. Razgledi so propadli v trenutku, ko se je pojavil Grif in vsi so bili veseli, po Grifu je bila revija I-gore, pa je šla k vragu, še preden je dobro zaživela. KA kaj dosti ne more storiti, zlasti pa ne zalagati denarja. Dejstvo pa je, da alpinisti precej pišemo v Planinski vestnik ter v druge sorodne revije ali priloge. Pripravljamo internetno stran, ki bi vsaj delno nadomestila izpad alpinistične revije. Pišoči to problematiko dobro pozna in lahko kot bivši član uredniškega odbora PV veliko naredi, da nas ne bodo izrinili še iz vestnika (v zadnjih številkah je moč zaslediti pripombe ne temo preveč alpinizma in premalo pesmi).

Naj zaključim. Sklep KA je bil, da letos podelitve ne bo zaradi zgoraj omenjenih dejstev. Letos bi bila edino v primeru, da odkrijemo čarobno formulo po kateri nihče ne bo nezadovoljen.

2.Založništvo
KA v zdajšnji sestavi je že imenovala ekipo (koordinator R. Robas ter U Samec, J. Bevk), ki bo uredila Slovenski alpinizem za manjkajoča leta 2001, 2002, 2003. Upam, da se boste zlasti odseki pri prodaji izkazali, saj je glavni očitek založbe PZS, da ležijo v kleti še neprodani izvodi prejšnjih let. KA je tako morala pripraviti celotno strategijo prodaje zbornika preden so odobrili tisk. Zborniki (trije) torej bodo še letos.
Glede knjig Alpinistične šole in Proti vrhovom.
Založba PZS tiska knjigo Nevarnosti v gorah in smatra, da je to dovolj za nas. Odločno pravijo, da še AŠ in Proti vrhovom ne bodo tiskali. Gotovo bo potrebno najprej združiti te knjigi v eno: malce dopolniti Proti vrhovom in dodati katalog znanja, kot je že bilo govora na izpopolnjevalnih seminarjih za AI. Dogovori potekajo, vendar je stališče PZS zaenkrat neomajno. Če ne bo šlo drugače, bomo iskali tudi druge rešitve vendar knjige, kot trenutno kaže, ne bo do začetka leta 2005. Splošno stanje PZS je pač katastrofalno.
V zvezi s temo založništvo smo tudi veliko govorili o pokrivanju slovenskih sten (zlasti Julijci) z vodnički in načinu kako ljudi stimulirati k pisanju le-teh, a konkretnih sklepov še nismo sprejeli.
In še bolj konkretno!
Uredniški odbor se je preko KA odločil, da ne bo šel v ponatis priročnika Proti vrhovom in o tem ni obvestil ne avtorja in ne KA, katere je to osnovna literatura za izobraževanje alpinističnega kadra. Prav tako se še vedno pričakuje odgovor na prošnjo za dodelitev sredstev za novo alpinistično šolo, ki je bila na uredniški odbor poslana v mesecu novembru in katere okviri so bili dogovorjeni na inštruktorskem seminarju, 19.10.2003 na Kališu. Razlog je, da se je uredniški odbor na podlagi ne vem česa in preko KA odločil, da gre v prevod knjige Pitta Schuberta – Nevarnosti v gorah, ki pa je žal že 10 let stara knjiga in prav tako ne nudi tistega kar mi potrebujemo v izobraževanju novih alpinističnih kadrov. Uredniški odbor je celo dobil v ponudbo Janija Beleta, da napiše slovensko knjigo o nevarnostih v gorah, pa je bil zavrnjen s strani uredniškega odbora, katerega načelnik ne želi, da kontaktiramo z njim preko telefona ampak samo s prošnjami, na katere pa ne odgovarja. Na koga potem leti črna pika in kdo je grešni kozel, KA ali Uredniški odbor?!

Za zaključek.
Veseli smo vsakih pripomb, če so le te konstruktivne in vodijo k izboljšanju delovanja naše alpinistične organizacije. Pravzaprav vaše pismo je tako, vendar pa si želimo, da bi v dogovoru s KA tudi sposobni posamezniki in odseki naredili kakšen manjši ali večji projekt, ki bi bil namenjen vsem slovenskim alpinistom in ne zgolj posameznikom ter tako pomagali utrjevati ugled KA in vseh alpinistov. Največkrat je žal tako, da AO-ji in posamezniki pljuvajo po KA, kot ne bi bili tudi sami člani te iste organizacije. Kdo je tisti, ki reže vejo na kateri sedi pa upam, da vsi vemo.


Lep alpinistični pozdrav!

Vaša KA

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Andrej Lavrenčič, četrtek, 8. april 2004, ob 11:52

Mogoče so res "skromen poseg v naravo", toda ali je ta poseg tudi upravičen?

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Avtor odstranjen, četrtek, 8. april 2004, ob 03:37

Odgovor na Filipovo vprašanje je pozitiven. Naslov je bil v narekovajih, saj gre za izjavo dr. Petra Novaka, strojnika, ki se morda razume na termodinamiko parnih strojev, že delovanje elektroenergetskega sistema pa mu je čista španska vas. Njegovega poznavanja biologije, varstva narave ipd. rajši ne bom omenjal. Smo že imeli opravka z njim. Lani smo mu dokazali, da ne ve niti vrednosti energijske intenzivnosti slovenskega gospodarstva, kar je zanj prava blamaža. Pa nam je zelo zameril. Včasih so rekli, le čevlje sodi naj kopitar.

Poravnati stare dolgove

Iztok Snoj, torek, 6. april 2004, ob 16:07

Držim pesti
----------------
za Jožeta Šepica - ker brez njega verjetno odprave ne bi bilo
za Marjona, Andreja in Marijo - za srčne ljudi še posebej
za Miha in Matijo - prav tako
za Damijana - čim manj dela in tem več užitkov.
-----------
Srečno!

Poravnati stare dolgove

Boštjan Virc, torek, 6. april 2004, ob 15:28

Simon, tudi sam se podajaš na pot gorskega vodništva in mislim, da je tu logika jasna. Očitno si je Šepic v življenju ustvaril pogoje, da najame vrhunskega vodnika (Štremflja) tudi za ture, ki so mnogim alpinistom nedosegljive, ob tem pa si je sposoben financirati tudi ostale stroške in pridobiti sponzorje. V tem ne vidim nič slabega. Novinarka Dragica Manfreda pa pač ni alpinistka in krepko dvomim, da so na novinarski konferenci uporabili besede "PONAŠA SE" z Eigerjem in Matterhornom", ampak se je takšna dikcija njej zapisala. Dokler Šepic ne zajeda fondov PZSja in ne krati dostop do osemtisočakov "pravim alpinistom", pa me ne moti in mu želim veliko užitka na odpravi. Tudi sam bi se odpravil, če bi imel dovolj denarja in se čutil psihofizično dovolj močnega. Vsak po svoje. Živela demokracija.

Poravnati stare dolgove

Simon Slejko, torek, 6. april 2004, ob 13:31

Ne morem si kaj, da ne bi dodal ... Šepic se res ponaša z vrhunskima dosežkoma.

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Ivan Jurkovič, torek, 6. april 2004, ob 11:45

Da, tudi v tiskani in elektronski izdaji Dela je naslov prispevka zapisan v narekovajih.

»Vetrnice so skromen poseg v naravo«

Filip Vidmar, torek, 6. april 2004, ob 10:48

Je bil naslov »Vetrnice so skromen poseg v naravo« v narekovajih tudi v Delu?

Nazaj v Narodni dom

Franci Savenc, ponedeljek, 5. april 2004, ob 09:22

Tudi ta članek je bil tako v tiskani kot spletni objavi časopisa prvoaprilsko obarvan: besede Slovenija, slovensko … so bile npr. nadomeščen s Slovaška, slovaško … Naša poobjava pa je bila skorigirana.

Dodati pa velja še sporočilo Dušana Jelinčiča, ki se nanaša na zaključek prvega odstavka, ki je pod naslovom Naskok na osemtisočake: Informacija o letošnje Everestu je bila razumljena napačno. Povabljeni smo bili res vsi, toda odšla sta lahko le Canestro in Tossutti (29.03.-04.06.).

Zaskrbljeni?

Avtor odstranjen, petek, 2. april 2004, ob 14:55

Ostajam pri že zapisanem. Živimo v času, ko se dogajajo prelomne in usodne odločitve, ki pomenijo pokop slovenske narave, na katere pa se to ljustvo sploh ne odziva. Vetrna elektrarna Vremščica - Selivec bo na primer ena največjih v Evropi. Bom preveril, če ne kar največja. Tako velike so le še offshore vetrne elektrarne. Skupaj z VE Volovja reber bomo imeli več vetrnic kot cela Francija.

Pa je to le eden od problemov, ostale sem že omenil (TNP, Pohorje, blokada parkov ipd.) Na vse skupaj opozarja le nekaj Don Kihotov, edini odziv, ki ga doživimo, pa je, da to niso planinske teme.

In potem to vase zazrto ljudstvo, ki je slepo in nemo za usodna dogajanja okoli sebe, v gorah vidi odvržene papirčke in konzerve. Moti jih le tisto, kar moti OSEBNO njih (odvrženi papirči, konzerve, parkirnine), vse ostalo jih ne zanima, se požvižgajo na vse.

Sorry, če ne bi bil podpisan, bi za prosti spis, o katerem teče debata, mislil, da ga je spisal četrtošolček. Tako (ozko) razmišljajo desetletniki.

Zaskrbljeni?

Aleš Šef, petek, 2. april 2004, ob 09:07

Zelo na hitro: hej, oba imata prav. In še bolj prav se mi zdi, da se povežeta/mo, da se prepreči postavitev ventilatorjev kjerkoli v Sloveniji in tudi drugje na neprimernih mestih. Prepričan sem, da Matej lahko s svojim novinarskim dosegom naredi ogromno koristnega, Tomaž pa mu lahko posreduje ustrezne informacije in argumentirane utemeljitve.

Zaskrbljeni?

Matej Mejovšek, petek, 2. april 2004, ob 08:10


Eni se zavedamo osnovnih problemov in odnosa do gora, ki jih prinasa mnozicen turizem, cetudi opozorimo zgolj na smetisce, kar pa nima veliko skupnega s pravno ureditvijo kakrsnegakoli parka… (Turista v gorah kaj malo briga a je lastnik parka cerkveni Joze al pa ”ta rdec” Francelj; ne briga ga niti kaj veliko ali bodo vetrnice ali jih ne bo…).

Drugi pa zgolj klobasajo in fejst lajajo. Temu pravimo: veliko lajanja za prazen nic. Pa tako pomembne se pocutimo...

« Prejšnja stran | Število komentarjev: 10019 | Stran 496 od 501 | Naslednja stran »
eXTReMe Tracker