Sramežljivost (slovenskih prevajalcev) pa taka! To sem videl pri Američankah na McKinleyu pred več kot desetletjem. Lulale so kot moški, kar jim človek privošči, čeprav smo s tem spet ob en primat. Grozljivo, kajne?
Marjeta Štrukelj, četrtek, 8. marec 2012, ob 11:30
Pokončni ljudje velikokrat ostajajo sami in ne morejo doumeti, da se v kritičnem trenutku nihče ni postavil njim v bran. Zakaj se nikoli nihče ne počuti krivega, kadar sta poteptana dostojanstvo, humanost in širina duha? Tisti, ki ni doživel, težko dojame. Ljudje se nikoli ne zavzemajo za druge, če pri tem ne vidijo svojih koristi. Tako preprosto je to.
Bojim se, da ji zna biti mačehovski odnos gorniške organizacije še bolj boleč od nacionalke. Pa vendarle upam, da se motim. Da bodo zdaj zdaj prijetno presenetili s kakšno objavo o njenem delu, o javnem priznanju tako odlični, iskreni ljubiteljici in braniteljici narave, kot je gospa Marjeta Keršič Svetel.
Zares pričakujem od našega vodstva, da bodo v dobro vseh nas zavzeto posredovali na TV in dosegli ponovno predvajanje zanimivih oddaj. Oddaj, ki bi bile imeniten uvod v nadaljevanje, zakaj gradiva in idej za nadgradnjo je zagotovo več kot dovolj – in tu bi gorniška organizacija zagotovo pridobila največ. Tako preprosto je to.
Res se ti lahko zahvalimo Marjeta za vse prelepe oddaje o naših gorah in ljudeh, ki tam pod njimi živimo, na žalost nas je vedno manj tudi po zaslugi takih, kot so bili tvoji nadrejeni. Ukinit tako oddajo, kot je bila oddaja Gore in ljudje je nacionalna sramota in vse akterje te ukinitve je lahko več, kot samo sram. Tebi Marjeta pa vsa čast, da si zdržala toliko časa v taki družbi!
Renata Krauthaker, četrtek, 8. marec 2012, ob 06:13
Marjeta hvala za odkritost.
Sedaj vsaj vemo zakaj priljubljenih oddaj o gorah na nacionalki ni več. In vsem odgovornim ki so nas kot odjemalce elektrike obsodili na obvezno TV naročnino, smo planinci za to programsko brco v temo neskončno hvaležni!
Opozorilo o zaplatah nepredelanega kložastega snega na severni strani Bohinjsko-Tolminskih gora je potrebno. Dobrodošlo bo predvsem smučarjem, ki se ne zavedajo te nevarnosti in v adrenalinskem zanosu obirajo širna pobočja okoli smučišča Vogel. Še danes se s težkim srcem spominjam tragičnega 8.2.2010, ko smo nemočni po dolgotranjnem sondiranju kložastega plazu nad Zadnjim Voglom na njegovem čelu prepozno prišli do mladeniča iz Škofje Loke. Sorazmerno varna je trenutno običajna trasa turnega smuka Rodica. Pa tudi tukaj bodimo previdni.
Barcelone ne obdajajo kakšni skalnati hribi oz. pobočja. Sliki desno zgoraj pa sta iz kakih 30 km oddaljenega pogorja Montserrat, kjer je znameniti samostan. Vršni del pogorja ima res fantastične zaobljene skalnate naravne skulpture, zato je tam tudi nacionalni park.
Španski arhitekti so znani po tem, da skušajo pričarati naravo, ki je sicer nimajo, npr. kraške oblike; najbolj znan med njimi je Gaudi, tudi avtor dela Sagrade Familie.
Pravzaprav moram biti hvaležen obupnim načrtom za vetrnice na Goliču, da smo z družino spoznali tudi to lepoto Slovenije. Tisto prelivanje vrhov proti hrvaški Čičariji je kot valovanje morja. Ko bi vsaj vso, našo in hrvaško Čičarijo tja do morja enkrat že zavarovali! Do Žbevnice, že na Hrvaškem, je le skok, a čez mejo.
Govorilo se je, da naj bi Hrvati načrtovali vetrnice na tistem grebenu.
Ker jih avtorica ne omenja, jih očitno ni.
Ne vem pa ali sta še dva merilna stolpa z naše strani?
A nevarnost pohlepa kapitala še ni odvrnjena, kljub takratnemu NE v Rakitovcu. Upam, da bo nova vlada dovolj trezna in ne bo dovoljevala uničevanja vrednot Slovenije za energetski ništrc, ki pa je dovolj velik za polnjenje posameznih žepov, predvsem tujcev, kar je v krizi še večja neumnost. Cena teh kilovatnih ur je hudo napihnjena, odkup države pa obvezen in subvencije na naš račun. vetrnice so črpalke za naš denar, speljan v glavnem čez mejo, saj vse proizvajajo tujci. Tako bi se vsak znal iti podjetništvo...
Ne vem, ali je velik gozdni požar že ozelenel? No, kot zanimivost tega sveta, smo od vračajočih pohodnikov dobili opozorilo, da so blizu poti videli divjo svinjo z mladiči. Potem smo bili bolj glasni...
Marjeta Štrukelj, torek, 28. februar 2012, ob 06:45
Zanimiv prispevek je na tem spletu z več fotografijami še bogatejši kot v PV! Njega dni me je v Kugyjevo sled na Zahodno planoto zvabila živahna razprava na forumu PZS, zdaj pa je žlahtna vsebina očitno zašla med staro neuporabno šaro – tako vsaj nam dajo vedeti (ne)odgovorni na PZS z nedostopnostjo (uničenjem?) arhivov. Zato je opisana in pozabe rešena pot toliko dragocenejša. Hvala, Dušan! Seveda me prežema hvaležnost tudi do vseh, ki so z me z objavami na forumu »spravili« na pot. Bilo je nepozabno doživetje.
Igor Zlodej, ponedeljek, 27. februar 2012, ob 17:14
Omenjeno staro "Kugyjevo pot" sem z različnimi variantami prehodil več kot 50 krat, večkrat tudi v sestopu in v zimskih razmerah. Tehnično res ni zahtevna, zahteva pa izurjenega gornika, popolno poznavanje orientacije in izkušnje hoje po brezpotju in lažjega plezanja. Še posebno nevarne so mokre trave v zgornjem delu pod Plemenicami, kjer vsak zdrs pomeni neizbežno smrt in tudi te so že bile na tem območju, o čemer priča tudi spominska plošča spodaj na odcepu z mulatjere.
Na tej sliki se dobro vidi, da se slap drži samo še levo in desno na skale ter kolikor sam sebe podpira v vzdolžni smeri. Kjer voda teče po skali na široko, podpore spodaj na skalo ni več, kar pa se pred porušitvijo ne vidi. Ko prične odstopati oz. se odtajevati od skal, je porušitev slej ko prej neizbežna. Ko se (lahko tudi samo višje zgoraj) ogreva (sonce in/ali toplejši zrak), se ogreva tudi pritekajoča voda in vedno več jo je, če je se zgoraj tali sneg (oz. led). Začne izpodjedati slap od spodaj, ne da bi se od zunaj kaj videlo. Zato slapovih z dosti vode postanejo nevarni dosti prej kot drugi. Slapovi, na katere sije sonce in ni dovolj mrzlo, pa se enako lahko odtajajo ravno na meji skala/led, kjer je absorpcija svetlobe/toplote največja, če led ni dovolj debel.
Seveda podatkov že od novembra ni.
Pa ne gre za to, da bi si želel in jim privoščil težave s postajo, kot se morda razume iz prvega komentarja, ne.
Želel sem samo opozoriti na pretiravanje in izkoriščanje podnebnih sprememb za pridobitev sredstev za tako postajo. Ne poznam namreč klimatoloških analiz, ki bi jih lahko delal na podlagi polletnih "luknjastih" podatkovnih nizov. Če se pa tako "dela" podnebne spremembe, je pa druga stvar.
Komentarji
Rocky Mountain 2012
Veliko sreče pri plezanju in med grizliji.
Pipi debout
Sramežljivost (slovenskih prevajalcev) pa taka! To sem videl pri Američankah na McKinleyu pred več kot desetletjem. Lulale so kot moški, kar jim človek privošči, čeprav smo s tem spet ob en primat. Grozljivo, kajne?
Goriški rob - 06.03.12
Ha ha
Ponavljalcev ture najbrž ne bo. Zaradi enega razloga, pardon dveh.
lp
Izbrisana s televizije
Pokončni ljudje velikokrat ostajajo sami in ne morejo doumeti, da se v kritičnem trenutku nihče ni postavil njim v bran. Zakaj se nikoli nihče ne počuti krivega, kadar sta poteptana dostojanstvo, humanost in širina duha? Tisti, ki ni doživel, težko dojame. Ljudje se nikoli ne zavzemajo za druge, če pri tem ne vidijo svojih koristi. Tako preprosto je to.
Bojim se, da ji zna biti mačehovski odnos gorniške organizacije še bolj boleč od nacionalke. Pa vendarle upam, da se motim. Da bodo zdaj zdaj prijetno presenetili s kakšno objavo o njenem delu, o javnem priznanju tako odlični, iskreni ljubiteljici in braniteljici narave, kot je gospa Marjeta Keršič Svetel.
Zares pričakujem od našega vodstva, da bodo v dobro vseh nas zavzeto posredovali na TV in dosegli ponovno predvajanje zanimivih oddaj. Oddaj, ki bi bile imeniten uvod v nadaljevanje, zakaj gradiva in idej za nadgradnjo je zagotovo več kot dovolj – in tu bi gorniška organizacija zagotovo pridobila največ. Tako preprosto je to.
Izbrisana s televizije
Res se ti lahko zahvalimo Marjeta za vse prelepe oddaje o naših gorah in ljudeh, ki tam pod njimi živimo, na žalost nas je vedno manj tudi po zaslugi takih, kot so bili tvoji nadrejeni. Ukinit tako oddajo, kot je bila oddaja Gore in ljudje je nacionalna sramota in vse akterje te ukinitve je lahko več, kot samo sram. Tebi Marjeta pa vsa čast, da si zdržala toliko časa v taki družbi!
Izbrisana s televizije
Marjeta hvala za odkritost.
Sedaj vsaj vemo zakaj priljubljenih oddaj o gorah na nacionalki ni več. In vsem odgovornim ki so nas kot odjemalce elektrike obsodili na obvezno TV naročnino, smo planinci za to programsko brco v temo neskončno hvaležni!
Pustolovca leta - 2012
Odlično opravljeno, bravo ...
Sanjske linije - tretji del
Wingsuit in padalo narejena v Sloveniji
Lokalno nevarne razmere
Opozorilo o zaplatah nepredelanega kložastega snega na severni strani Bohinjsko-Tolminskih gora je potrebno. Dobrodošlo bo predvsem smučarjem, ki se ne zavedajo te nevarnosti in v adrenalinskem zanosu obirajo širna pobočja okoli smučišča Vogel. Še danes se s težkim srcem spominjam tragičnega 8.2.2010, ko smo nemočni po dolgotranjnem sondiranju kložastega plazu nad Zadnjim Voglom na njegovem čelu prepozno prišli do mladeniča iz Škofje Loke. Sorazmerno varna je trenutno običajna trasa turnega smuka Rodica. Pa tudi tukaj bodimo previdni.
Pestra sobota
EMV = elektromotorni vitel v helikopterju.
Španska norost v središču pozornosti!
Barcelone ne obdajajo kakšni skalnati hribi oz. pobočja. Sliki desno zgoraj pa sta iz kakih 30 km oddaljenega pogorja Montserrat, kjer je znameniti samostan. Vršni del pogorja ima res fantastične zaobljene skalnate naravne skulpture, zato je tam tudi nacionalni park.
Španski arhitekti so znani po tem, da skušajo pričarati naravo, ki je sicer nimajo, npr. kraške oblike; najbolj znan med njimi je Gaudi, tudi avtor dela Sagrade Familie.
Nad Idrijco in Kanomljico
Lepo predstavljeno! Kot da bi bili s teboj na potepu.
Še mnogo takih popotnih 'ostružkov'!
Kaj pa tam cveti: Kojnik in Lipnik
Pravzaprav moram biti hvaležen obupnim načrtom za vetrnice na Goliču, da smo z družino spoznali tudi to lepoto Slovenije. Tisto prelivanje vrhov proti hrvaški Čičariji je kot valovanje morja. Ko bi vsaj vso, našo in hrvaško Čičarijo tja do morja enkrat že zavarovali! Do Žbevnice, že na Hrvaškem, je le skok, a čez mejo.
Govorilo se je, da naj bi Hrvati načrtovali vetrnice na tistem grebenu.
Ker jih avtorica ne omenja, jih očitno ni.
Ne vem pa ali sta še dva merilna stolpa z naše strani?
A nevarnost pohlepa kapitala še ni odvrnjena, kljub takratnemu NE v Rakitovcu. Upam, da bo nova vlada dovolj trezna in ne bo dovoljevala uničevanja vrednot Slovenije za energetski ništrc, ki pa je dovolj velik za polnjenje posameznih žepov, predvsem tujcev, kar je v krizi še večja neumnost. Cena teh kilovatnih ur je hudo napihnjena, odkup države pa obvezen in subvencije na naš račun. vetrnice so črpalke za naš denar, speljan v glavnem čez mejo, saj vse proizvajajo tujci. Tako bi se vsak znal iti podjetništvo...
Ne vem, ali je velik gozdni požar že ozelenel? No, kot zanimivost tega sveta, smo od vračajočih pohodnikov dobili opozorilo, da so blizu poti videli divjo svinjo z mladiči. Potem smo bili bolj glasni...
Stara Kugyjeva pot in Direttissima na Triglav
Zanimiv prispevek je na tem spletu z več fotografijami še bogatejši kot v PV! Njega dni me je v Kugyjevo sled na Zahodno planoto zvabila živahna razprava na forumu PZS, zdaj pa je žlahtna vsebina očitno zašla med staro neuporabno šaro – tako vsaj nam dajo vedeti (ne)odgovorni na PZS z nedostopnostjo (uničenjem?) arhivov. Zato je opisana in pozabe rešena pot toliko dragocenejša. Hvala, Dušan! Seveda me prežema hvaležnost tudi do vseh, ki so z me z objavami na forumu »spravili« na pot. Bilo je nepozabno doživetje.
Akvarij v alpskem slogu
... ima ludih i posle rata ...
Stara Kugyjeva pot in Direttissima na Triglav
Omenjeno staro "Kugyjevo pot" sem z različnimi variantami prehodil več kot 50 krat, večkrat tudi v sestopu in v zimskih razmerah. Tehnično res ni zahtevna, zahteva pa izurjenega gornika, popolno poznavanje orientacije in izkušnje hoje po brezpotju in lažjega plezanja. Še posebno nevarne so mokre trave v zgornjem delu pod Plemenicami, kjer vsak zdrs pomeni neizbežno smrt in tudi te so že bile na tem območju, o čemer priča tudi spominska plošča spodaj na odcepu z mulatjere.
Stara Kugyjeva pot in Direttissima na Triglav
Zelo zanimiv, poučen in dražljiv prispevek.
Alpinisti pozor, ledeni slapovi se talijo
Na tej sliki se dobro vidi, da se slap drži samo še levo in desno na skale ter kolikor sam sebe podpira v vzdolžni smeri. Kjer voda teče po skali na široko, podpore spodaj na skalo ni več, kar pa se pred porušitvijo ne vidi. Ko prične odstopati oz. se odtajevati od skal, je porušitev slej ko prej neizbežna. Ko se (lahko tudi samo višje zgoraj) ogreva (sonce in/ali toplejši zrak), se ogreva tudi pritekajoča voda in vedno več jo je, če je se zgoraj tali sneg (oz. led). Začne izpodjedati slap od spodaj, ne da bi se od zunaj kaj videlo. Zato slapovih z dosti vode postanejo nevarni dosti prej kot drugi. Slapovi, na katere sije sonce in ni dovolj mrzlo, pa se enako lahko odtajajo ravno na meji skala/led, kjer je absorpcija svetlobe/toplote največja, če led ni dovolj debel.
Visoka vremenska postaja
Seveda podatkov že od novembra ni.
Pa ne gre za to, da bi si želel in jim privoščil težave s postajo, kot se morda razume iz prvega komentarja, ne.
Želel sem samo opozoriti na pretiravanje in izkoriščanje podnebnih sprememb za pridobitev sredstev za tako postajo. Ne poznam namreč klimatoloških analiz, ki bi jih lahko delal na podlagi polletnih "luknjastih" podatkovnih nizov. Če se pa tako "dela" podnebne spremembe, je pa druga stvar.
Prvo prečenje sistema Mala Boka - BC4
Čestitke za vzpon. Bravo.