Eni se zavedamo osnovnih problemov in odnosa do gora, ki jih prinasa mnozicen turizem, cetudi opozorimo zgolj na smetisce, kar pa nima veliko skupnega s pravno ureditvijo kakrsnegakoli parka… (Turista v gorah kaj malo briga a je lastnik parka cerkveni Joze al pa ”ta rdec” Francelj; ne briga ga niti kaj veliko ali bodo vetrnice ali jih ne bo…).
Drugi pa zgolj klobasajo in fejst lajajo. Temu pravimo: veliko lajanja za prazen nic. Pa tako pomembne se pocutimo...
Tudi v Planinski orientacijski ligi Podravja in Pomurja smo že imeli 2 tekmi, več o tem na Prelog.org. Pričakujemo tretjo tekmo v organizaciji PD Ruše na Arehu dne 17.04.2004.
Se že vnaprej opravičujem, če bom koga užalil, vendar je v času
- ko poteka razgradnja TNP (priprava za njegovo razprodajo in pozidavo),
- ko želi Elektro Primorska na prav vseh primorskih hribih zgraditi celo po svetovnih merilih velikanske vetrne elektrarne,
- ko naj bi Pohorje spremenili v en sam velik adrenalinsko-zabaviščni park,
- ko je za nedoločen čas zamrznjeno ustanavljanje vseh bodočih parkov, da bi lahko izbranci prej "olastninili" narodovo naravno in kulturno bogastvo,
če omenim le nekaj od mnogih perečih problemov, pisanje o odvrženih papirčkih in konzervah (problem ene čistilne akcije) ter parkirninah preprosto neresno.
Problem niso papirčki, konzerve in parkirnine, marveč širina obzorij.
KA je od alpinistov voljena komisija in mimo nje ni drugega naslova.
Potreba in priprava vzgojne literature je stvar KA in nikoli ne bo kak UO PZS preprečil njenega izida, kot tudi ne bo on študiral in pripravljal, kar alpinisti potrebujejo.
O oblikah izbiranja naj-naj alpinistov, plezalcev, ekstrem-smučarjev, suho-orodjarjev itd. obeh spolov bi se dalo razpravljati in splačalo vprašati Savenca, ki je sodeloval pri bistveno bolj simpatičnih oblikah izbora, kot pa so bile poznejše - ki so same sebe privedle v sedanji klinč.
Seveda pa prosim, da se vzame tole moje "nakladanje" za povsem neobvezno, ker se nikakor ne štejem za vrednega popljuvanja s strani nestrinjajočih.
1. Tudi na našem odseku se srečujemo s težavami pri izvajanju alpinistične šole. Začeli smo jo že v jeseni in sedaj ko bi morali tečajnikom dati v roke potrebno literaturo, ki je zajeta v vpisnini, je ta na žalost pošla. Pomagali smo si tako, da smo si jo izposodili v knjižnicah deloma pa kopirali, slednje pa je verjetno prepovedano.
2. Podobno kot avtor pisma, tudi mi smatramo, da je prireditev za razglasitev najboljših alpinističnih dosežkov potrebno izvesti.
3. Kaj je z alpinističnim klubom ? Zakaj se ničesar dogaja ?
Verjetno je še kaj vprašanj na katere bi morala razlago podati Komisija za alpinizem in to čim prej, da ne bo prepozno.
S pisanjem Borisa se popolnoma strinjam in prav čudi me, da na samo temo ni nikakršne reakcije s strani ostalih. Prav bedno je že tole, kar se dogaja okoli promocije alpinistične dejavnosti. Enkrat smo že malo kritizirali našo krovno organizacijo, sedaj pa na tak način, da KA ni sposobna organizirati izbora in razglasitve naj alpinistov, še sami sebi pljuvamo v skledo. Jasno je, da če sami nič ne naredimo, da ne moremo zahtevati od PZS, da bo pa ona kaj bolj dejavna. Res ne vem, čemu imamo KA, ali le zato, da si v glavnem malo med sabo potalajo sredstva, ki pridejo za alpinizem. Ob tako kratkovidnem delu, bo tudi teh denarcev vedno manj. Mislim, da je potrebno izbor vsekakor izvesti. Če sami niso tega sposobni narediti, pa naj se poišče izvajalec, ki bo to znal narediti in se mu za to tudi nameni del sredstev.
Prav tako pa je pod vsako kritiko, da na PZS niso sposobni ponatisniti strokovne literature, ki jo v AO-jih in klubih nujno potrebujemo. Ne vem kaj se našo vrli možje in žene potem dogovarjajo na rednih seja upravnega odbora, če še za pogoje vzgoje kadrov ne znajo poskrbeti. Upam, da bo pismo, ki ga je Boris napisal, vsaj malo prebudila odgovorne na PZS, predvsem pa tudi malo potrkala na vest članov KA, da bodo kaj naredili v nakazani smeri.
Vse čestitke, posebno za Kemperle - Murovec, ki je delo Pavla Kemperla, mojega duhovnega spodbujevalca v alpinizmu. On je največ "kriv," da sem se pravi čas spravil na Dolgi hrbet . Prav te smeri pa sva se pozimi pred kakimi 20 leti lotila z Metodom Humarjem, a žal iz mešanih, torej ne prav resnih razlogov odnehala pod zgornjim, strmejšim delom in sestopila po poševni gredini levo navzdol na Ledine. Razmere so bile namreč podobno odlične, kot jih je opisal Matej.Stene nad Ravensko Kočno imajo od vseh Kamniških daleč najbolj zaresno zimo
Andrej Rožič (Bohinj), nedelja, 28. marec 2004, ob 18:59
Sem kar nekaj časa iskal po raznih dopisih in obvestilih PZS pa še vedno nisem odkril, kakšnega popusta sem kot član PZS deležen, če za turo najamem GV? Ker sem bil ves dan na soncu, sem mogoče zgrešil med vsemi popusti, ki jih prinaša članarina pri naši zvezi.
Lep pozdrav!
Andrej
Primož Auersperger, nedelja, 28. marec 2004, ob 18:09
Več anarhije, kot jo najdemo v Kamniških alpah, je težko najti drugje.
Primer: pozimi divjanje z motornimi sanmi.
poleti: izkop gramoza v Matkovem kotu (vsaj pred parimi leti).
Upajmo, da ni za karšenkoli varovan predel okolje že preveč degradirano.
Tokrat imam le eno vsebinsko vprasanje. Do kaksne mere lahko urednik spreminja originalen prispevek oz. pripombo, da ne izpade popolnoma drugace, kot si je to zamislil avtor ? Ce je WWW svoboden medij potem lahko prenese tudi kasno slovnicno napako ali drugacno sintakso besed. To pisem zaradi tega, ker se mi zdi, da je moja objava v tej temi nekoliko drugacna, kot sem jo zapisal sam. Pri tej tematiki to nima velikega pomena, ampak gre se za nacela svobodnega izrazanja.
V pomanjkanju literature mi (nezanesljiv) spomin postreže z naslednjimi podatki:
Kranjska smer, 1971, Nejc Zaplotnik
Smer dvodimenzionalnega polža, 1974, Andrej Štremfelj, Matjaž Dolenc
Morebitnim izpuščenim soplezalcem se oproščam in jih vabim, da dopolnijo podatke.
Ponavljalci so dodali še razne (predvsem izstopne) variante.
Strinjam se s Tonetom glede imen. Svet okrog Kalskega Grebena je izredno zanimiv in najveckrat osamljen. Podatke o smereh sem ze zeljno iskal na kranjskem odseku, kjer sem naletel na slabo informiranost in gluha usesa. Imam obljubljeno, da se bodo starejsi clani potrudili in izvlekli kaksno koristno informacijo ali opis smeri. Kalski Greben skupaj z divjo Kocno mi pomeni prelep, kar nekako pozabljen svet, kamor odidem predvsem na lazje, a tudi daljse ture. Recimo, zahodni greben Kocne. V omenjenih stenah sem v zadnjih letih preplezal okrog petnajst razlicnih smeri. Vsaka tura je svojsko dozivetje. Bom pa v bodoce poskusal izbrskat potrebne informacije za kaksen manjsi oris dogajanja v stenah nad Kokro.
V območju A in B na Kalški Greben (ne Goro!) sem sam plezal že pred manj kot 10 leti, še prej so plezali Kranjčani (Zaplotnik, Štremflja), pa tudi pred njimi je morala biti stena že preplezana, saj je v dobrih snežnih razmerah idealna. Sam sem izstopil prvič kakih 30 m levo (vzhodno) od vrha, drugič pa skoraj naravnost nanj. Obakrat sem do vstopa prečil s Kokrskega sedla poševno navzdol, kar je bilo v trdem in delno ledenem snegu kar naporno, zato pa sem bil čez Kalce potem hitro pri avtu v Bistrici. Kalška gora je tisti greben, ki se vleče nad Kokrskim sedlom, Greben je pa gora zahodno od nje. Imeni sta res zavajajoči.
Dodatna "pomanjkljivost" vzpona Skinnerja in Piane je bil pinkpoint stil v nekaj najtežjih raztežajih (varovanje sta sicer nameščala prosto v vodstvu, po padcih pa sta ga pustila na mestu). Leta 1988, ko je bil vzpon opravljen, nihče verjetno ni pomislil, da je s tem kaj "narobe". Zato se mi zdi post festum odvzemati naziv prvega prostega vzpona malce nesimpatično.
So se pa verjetno že takrat zavedali, da se bodo našli junaki, ki bodo s smerjo opravili boljše (npr. 1995 A. Huber redpoint, Hirayama 97 večino smeri spleza na pogled, 2002 pa brez padcev v 13 urah). Nedvomno so to boljši dosežki, če na vzpone gledamo s športnega (morda bi bilo bolje reči tehničnega) in ne zgodovinskega stališča.
Pomembno se mi zdi, da vsak pošteno pove, kako je potekal njegov vzpon (še posebej, kadar je to v funkciji zbiranja takšnih in drugačnih denarcev). Skrajni čas je verjetno tudi, da PZS (KA in KŠP) kaj povesta o športni vrednosti teh stilov in da se potem ustrezno poimenujejo ter uporabljajo pri poročanju. Da ne bomo spet brali, da sta X.Y. in X. Z. na pogled preplezala smer Ž.
P.s.: Na kraj pameti mi ne pade, da bi kakorkoli omalovaževal dosežke Hillove. V njenih zlatih časih se je moškim približala bolj kot katerakoli druga ženska kadarkoli prej ali kasneje. Poudariti sem hotel samo, da ena sama smer ne more biti dobra osnova za primerjavo moški-ženske. V tej smeri, ki je pač samo ena od smeri v eni od velikih sten je pač izkoristila svoje (izredne!) specifične sposobnosti in značilnosti - tako kot jih izkoristi vsak drug plezalec ali plezalka, pa naj pleza 4b ali pa 9b.
Smer levo od Prontarske sta prva plezala Filip Bence in pokojni Jože Rozman, zato se smer tudi imenuje Be-Ro.
Po sliki sodeč pa je prva smer plezana v območju Smeri v škrbino in Novoletne. Bolj točne podatke pa bi lahko dal eden boljših poznavalcev te stene Željko Perko.
Strinjam se z Bojanom, ki pravi, da epskih 261+12 dni pri Burku, še posebej, ker je to sanjal še kot otrok, povečuje vrednost dejanja-ampak samo za Burka.
Ko pa zadevo spravimo na imenovalec pravil, ki so nekako veljavna v tem športu, ugotovimo, da se tega dosežka pač ne da uvrstiti v rang proste ponovitve, ker se pri tovrstnih vzponih pač razume, da se smer spleza naprej.
Tozadevno je zanimiv tudi vzpon Piane in Skinnerja v Salateju, ki mu odrekajo prvenstvo prvega prostega vzpona, ker sta smer preplezala izmenjaje, med tem, ko je drugi žimaril. Danes se za takšen vzpon uporablja izraz team free asscent.
Sicer pa je bilo moje pisanje usmerjeno bolj kot občudovanje vzpona Hillove, ki je naredila zares veliko dejanje.
Tudi ona je stvar sanjala kar dolgo, med drugim, se spominjam tudi tega, kako mi je v času mojega bivanja v južni Franciji živo razlagala ravno o tem, kako si želi prosto splezati Nos.
Da pa je Linka znala v direktni primerjavi z moškimi sprostiti tudi dodatne moči, zgovorno pričajo kakšni superfinali na tekmovanjih, kjer je ponavadi pometla z dobršnim delom moških.
Na del pisanja, ki obravnava vzgojno literaturo:
Kot avtor priročnika Proti vrhovom sem bil zelo ponosen, da je bila knjiga v nakladi 2000 izvodov razprodana v treh letih. Z vso zagnanostjo sem se lotil zbiranja popravkov in novosti, nakar sem s strani Planinske založbe (zaenkrat res le neuradno) zvedel, da ponatisa ne bo. Priznam, da sem bil šokiran.
Ampak na stvari glejmo raje z vesele plati. Svojim tečajnikom dajte v roke knjige kot so Posušeni rožmarin, Lotosov cvet in podobne, ki že desetletja polnijo klet PZS.
Širite vendar planinsko misel - pa kakšna vzgoja neki.
Z rahlo grenkobo vas pozdravljam Jani Bele
Ob številnih imenih Slovenk, ki jih avtor spušča v (ne)enakovreden boj z moškimi, manjka tisto, ki si po moje to najbolj zasluži - Lidija Painkiher.
In še opomba o Nosu: edini raztežaj, ki ga Burk ni preplezal prosto v vodstvu v svojem "skoraj-prostem" vzponu, je bil Velika streha (Great Roof) in ne Changing Corners. Ta je bila v času njegovega 12-dnevnega vzpona mokra, vseeno pa jo je uspel prosto splezati top-rope. Kot vem, je Burk menda še vedno edini, ki je poleg Hillove preplezal Changing Corners in ga ocenil z 5.14b (cca. 8b+). Po komentarju, ki ga je na to oceno dala Hillova ("no way") in tistih, ki so ga še poskušali (neuspešno) prosto ponoviti, pa je očitno, da bo za (moško) večino raztežaj res mnogo težji, kot ga je ocenila Hillova (s 5.13c) in da je šlo za njene anatomske prednosti (poleg majhnih prstov verjetno še majhna višina in izredna gibljivost). Kar pa v ničemer ne zmanjšuje veličino njenega dosežka. Kot tudi 261+12 Burkovih dni v smeri, ki je predstavljala njegove mladostne sanje, vsaj zame njegov dosežek samo poveličuje - moška rasa in top-rope (ki ga ni nikoli skrival) gor ali dol.
Na 12. Ažmanovih dnevih je bilo sklenjeno tudi, da se bo z nesrečami zaradi strele poslej ukvarjala posebna skupina zdravnikov in gorskih reševalcev (Peter Najdenov, France Malešič, Primož Trunk, Dušan Polajnar), podobno kot tolminska skupina (Žarko Trušnovec, Bogomir Humar in drugi) od lanskega leta obravnava nesreče jadralnih padalcev. Naši skupini bosta seveda odprti za sodelovanje z vsemi poznavalci in strokovnjaki.
Komentarji
Zaskrbljeni?
Eni se zavedamo osnovnih problemov in odnosa do gora, ki jih prinasa mnozicen turizem, cetudi opozorimo zgolj na smetisce, kar pa nima veliko skupnega s pravno ureditvijo kakrsnegakoli parka… (Turista v gorah kaj malo briga a je lastnik parka cerkveni Joze al pa ”ta rdec” Francelj; ne briga ga niti kaj veliko ali bodo vetrnice ali jih ne bo…).
Drugi pa zgolj klobasajo in fejst lajajo. Temu pravimo: veliko lajanja za prazen nic. Pa tako pomembne se pocutimo...
Orientiralo se je 31 ekip
Tudi v Planinski orientacijski ligi Podravja in Pomurja smo že imeli 2 tekmi, več o tem na Prelog.org. Pričakujemo tretjo tekmo v organizaciji PD Ruše na Arehu dne 17.04.2004.
Zaskrbljeni?
Se že vnaprej opravičujem, če bom koga užalil, vendar je v času
- ko poteka razgradnja TNP (priprava za njegovo razprodajo in pozidavo),
- ko želi Elektro Primorska na prav vseh primorskih hribih zgraditi celo po svetovnih merilih velikanske vetrne elektrarne,
- ko naj bi Pohorje spremenili v en sam velik adrenalinsko-zabaviščni park,
- ko je za nedoločen čas zamrznjeno ustanavljanje vseh bodočih parkov, da bi lahko izbranci prej "olastninili" narodovo naravno in kulturno bogastvo,
če omenim le nekaj od mnogih perečih problemov, pisanje o odvrženih papirčkih in konzervah (problem ene čistilne akcije) ter parkirninah preprosto neresno.
Problem niso papirčki, konzerve in parkirnine, marveč širina obzorij.
Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?
KA je od alpinistov voljena komisija in mimo nje ni drugega naslova.
Potreba in priprava vzgojne literature je stvar KA in nikoli ne bo kak UO PZS preprečil njenega izida, kot tudi ne bo on študiral in pripravljal, kar alpinisti potrebujejo.
O oblikah izbiranja naj-naj alpinistov, plezalcev, ekstrem-smučarjev, suho-orodjarjev itd. obeh spolov bi se dalo razpravljati in splačalo vprašati Savenca, ki je sodeloval pri bistveno bolj simpatičnih oblikah izbora, kot pa so bile poznejše - ki so same sebe privedle v sedanji klinč.
Seveda pa prosim, da se vzame tole moje "nakladanje" za povsem neobvezno, ker se nikakor ne štejem za vrednega popljuvanja s strani nestrinjajočih.
Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?
1. Tudi na našem odseku se srečujemo s težavami pri izvajanju alpinistične šole. Začeli smo jo že v jeseni in sedaj ko bi morali tečajnikom dati v roke potrebno literaturo, ki je zajeta v vpisnini, je ta na žalost pošla. Pomagali smo si tako, da smo si jo izposodili v knjižnicah deloma pa kopirali, slednje pa je verjetno prepovedano.
2. Podobno kot avtor pisma, tudi mi smatramo, da je prireditev za razglasitev najboljših alpinističnih dosežkov potrebno izvesti.
3. Kaj je z alpinističnim klubom ? Zakaj se ničesar dogaja ?
Verjetno je še kaj vprašanj na katere bi morala razlago podati Komisija za alpinizem in to čim prej, da ne bo prepozno.
Andrej Napotnik,
načelnik AO PD TAM
Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?
Lep pozdrav vsem!
S pisanjem Borisa se popolnoma strinjam in prav čudi me, da na samo temo ni nikakršne reakcije s strani ostalih. Prav bedno je že tole, kar se dogaja okoli promocije alpinistične dejavnosti. Enkrat smo že malo kritizirali našo krovno organizacijo, sedaj pa na tak način, da KA ni sposobna organizirati izbora in razglasitve naj alpinistov, še sami sebi pljuvamo v skledo. Jasno je, da če sami nič ne naredimo, da ne moremo zahtevati od PZS, da bo pa ona kaj bolj dejavna. Res ne vem, čemu imamo KA, ali le zato, da si v glavnem malo med sabo potalajo sredstva, ki pridejo za alpinizem. Ob tako kratkovidnem delu, bo tudi teh denarcev vedno manj. Mislim, da je potrebno izbor vsekakor izvesti. Če sami niso tega sposobni narediti, pa naj se poišče izvajalec, ki bo to znal narediti in se mu za to tudi nameni del sredstev.
Prav tako pa je pod vsako kritiko, da na PZS niso sposobni ponatisniti strokovne literature, ki jo v AO-jih in klubih nujno potrebujemo. Ne vem kaj se našo vrli možje in žene potem dogovarjajo na rednih seja upravnega odbora, če še za pogoje vzgoje kadrov ne znajo poskrbeti. Upam, da bo pismo, ki ga je Boris napisal, vsaj malo prebudila odgovorne na PZS, predvsem pa tudi malo potrkala na vest članov KA, da bodo kaj naredili v nakazani smeri.
Čista poezija
Vse čestitke, posebno za Kemperle - Murovec, ki je delo Pavla Kemperla, mojega duhovnega spodbujevalca v alpinizmu. On je največ "kriv," da sem se pravi čas spravil na Dolgi hrbet . Prav te smeri pa sva se pozimi pred kakimi 20 leti lotila z Metodom Humarjem, a žal iz mešanih, torej ne prav resnih razlogov odnehala pod zgornjim, strmejšim delom in sestopila po poševni gredini levo navzdol na Ledine. Razmere so bile namreč podobno odlične, kot jih je opisal Matej.Stene nad Ravensko Kočno imajo od vseh Kamniških daleč najbolj zaresno zimo
Gorski vodniki o vodenju na črno
Sem kar nekaj časa iskal po raznih dopisih in obvestilih PZS pa še vedno nisem odkril, kakšnega popusta sem kot član PZS deležen, če za turo najamem GV? Ker sem bil ves dan na soncu, sem mogoče zgrešil med vsemi popusti, ki jih prinaša članarina pri naši zvezi.
Lep pozdrav!
Andrej
Regijski park, ki bi se raztezal v Avstrijo?
Več anarhije, kot jo najdemo v Kamniških alpah, je težko najti drugje.
Primer: pozimi divjanje z motornimi sanmi.
poleti: izkop gramoza v Matkovem kotu (vsaj pred parimi leti).
Upajmo, da ni za karšenkoli varovan predel okolje že preveč degradirano.
Pozabljeni biseri
Tokrat imam le eno vsebinsko vprasanje. Do kaksne mere lahko urednik spreminja originalen prispevek oz. pripombo, da ne izpade popolnoma drugace, kot si je to zamislil avtor ? Ce je WWW svoboden medij potem lahko prenese tudi kasno slovnicno napako ali drugacno sintakso besed. To pisem zaradi tega, ker se mi zdi, da je moja objava v tej temi nekoliko drugacna, kot sem jo zapisal sam. Pri tej tematiki to nima velikega pomena, ampak gre se za nacela svobodnega izrazanja.
Pa lep pozdrav
Slavc
Pozabljeni biseri
V pomanjkanju literature mi (nezanesljiv) spomin postreže z naslednjimi podatki:
Kranjska smer, 1971, Nejc Zaplotnik
Smer dvodimenzionalnega polža, 1974, Andrej Štremfelj, Matjaž Dolenc
Morebitnim izpuščenim soplezalcem se oproščam in jih vabim, da dopolnijo podatke.
Ponavljalci so dodali še razne (predvsem izstopne) variante.
Pozabljeni biseri
Strinjam se s Tonetom glede imen. Svet okrog Kalskega Grebena je izredno zanimiv in najveckrat osamljen. Podatke o smereh sem ze zeljno iskal na kranjskem odseku, kjer sem naletel na slabo informiranost in gluha usesa. Imam obljubljeno, da se bodo starejsi clani potrudili in izvlekli kaksno koristno informacijo ali opis smeri. Kalski Greben skupaj z divjo Kocno mi pomeni prelep, kar nekako pozabljen svet, kamor odidem predvsem na lazje, a tudi daljse ture. Recimo, zahodni greben Kocne. V omenjenih stenah sem v zadnjih letih preplezal okrog petnajst razlicnih smeri. Vsaka tura je svojsko dozivetje. Bom pa v bodoce poskusal izbrskat potrebne informacije za kaksen manjsi oris dogajanja v stenah nad Kokro.
Pozabljeni biseri
V območju A in B na Kalški Greben (ne Goro!) sem sam plezal že pred manj kot 10 leti, še prej so plezali Kranjčani (Zaplotnik, Štremflja), pa tudi pred njimi je morala biti stena že preplezana, saj je v dobrih snežnih razmerah idealna. Sam sem izstopil prvič kakih 30 m levo (vzhodno) od vrha, drugič pa skoraj naravnost nanj. Obakrat sem do vstopa prečil s Kokrskega sedla poševno navzdol, kar je bilo v trdem in delno ledenem snegu kar naporno, zato pa sem bil čez Kalce potem hitro pri avtu v Bistrici. Kalška gora je tisti greben, ki se vleče nad Kokrskim sedlom, Greben je pa gora zahodno od nje. Imeni sta res zavajajoči.
No women, No cry
Dodatna "pomanjkljivost" vzpona Skinnerja in Piane je bil pinkpoint stil v nekaj najtežjih raztežajih (varovanje sta sicer nameščala prosto v vodstvu, po padcih pa sta ga pustila na mestu). Leta 1988, ko je bil vzpon opravljen, nihče verjetno ni pomislil, da je s tem kaj "narobe". Zato se mi zdi post festum odvzemati naziv prvega prostega vzpona malce nesimpatično.
So se pa verjetno že takrat zavedali, da se bodo našli junaki, ki bodo s smerjo opravili boljše (npr. 1995 A. Huber redpoint, Hirayama 97 večino smeri spleza na pogled, 2002 pa brez padcev v 13 urah). Nedvomno so to boljši dosežki, če na vzpone gledamo s športnega (morda bi bilo bolje reči tehničnega) in ne zgodovinskega stališča.
Pomembno se mi zdi, da vsak pošteno pove, kako je potekal njegov vzpon (še posebej, kadar je to v funkciji zbiranja takšnih in drugačnih denarcev). Skrajni čas je verjetno tudi, da PZS (KA in KŠP) kaj povesta o športni vrednosti teh stilov in da se potem ustrezno poimenujejo ter uporabljajo pri poročanju. Da ne bomo spet brali, da sta X.Y. in X. Z. na pogled preplezala smer Ž.
P.s.: Na kraj pameti mi ne pade, da bi kakorkoli omalovaževal dosežke Hillove. V njenih zlatih časih se je moškim približala bolj kot katerakoli druga ženska kadarkoli prej ali kasneje. Poudariti sem hotel samo, da ena sama smer ne more biti dobra osnova za primerjavo moški-ženske. V tej smeri, ki je pač samo ena od smeri v eni od velikih sten je pač izkoristila svoje (izredne!) specifične sposobnosti in značilnosti - tako kot jih izkoristi vsak drug plezalec ali plezalka, pa naj pleza 4b ali pa 9b.
Pozabljeni biseri
Smer levo od Prontarske sta prva plezala Filip Bence in pokojni Jože Rozman, zato se smer tudi imenuje Be-Ro.
Po sliki sodeč pa je prva smer plezana v območju Smeri v škrbino in Novoletne. Bolj točne podatke pa bi lahko dal eden boljših poznavalcev te stene Željko Perko.
No women, No cry
Vsega so krive ženske!
Strinjam se z Bojanom, ki pravi, da epskih 261+12 dni pri Burku, še posebej, ker je to sanjal še kot otrok, povečuje vrednost dejanja-ampak samo za Burka.
Ko pa zadevo spravimo na imenovalec pravil, ki so nekako veljavna v tem športu, ugotovimo, da se tega dosežka pač ne da uvrstiti v rang proste ponovitve, ker se pri tovrstnih vzponih pač razume, da se smer spleza naprej.
Tozadevno je zanimiv tudi vzpon Piane in Skinnerja v Salateju, ki mu odrekajo prvenstvo prvega prostega vzpona, ker sta smer preplezala izmenjaje, med tem, ko je drugi žimaril. Danes se za takšen vzpon uporablja izraz team free asscent.
Sicer pa je bilo moje pisanje usmerjeno bolj kot občudovanje vzpona Hillove, ki je naredila zares veliko dejanje.
Tudi ona je stvar sanjala kar dolgo, med drugim, se spominjam tudi tega, kako mi je v času mojega bivanja v južni Franciji živo razlagala ravno o tem, kako si želi prosto splezati Nos.
Da pa je Linka znala v direktni primerjavi z moškimi sprostiti tudi dodatne moči, zgovorno pričajo kakšni superfinali na tekmovanjih, kjer je ponavadi pometla z dobršnim delom moških.
Lep pozdrav, Marko
Kakšna je vloga Komisije za alpinizem?
Na del pisanja, ki obravnava vzgojno literaturo:
Kot avtor priročnika Proti vrhovom sem bil zelo ponosen, da je bila knjiga v nakladi 2000 izvodov razprodana v treh letih. Z vso zagnanostjo sem se lotil zbiranja popravkov in novosti, nakar sem s strani Planinske založbe (zaenkrat res le neuradno) zvedel, da ponatisa ne bo. Priznam, da sem bil šokiran.
Ampak na stvari glejmo raje z vesele plati. Svojim tečajnikom dajte v roke knjige kot so Posušeni rožmarin, Lotosov cvet in podobne, ki že desetletja polnijo klet PZS.
Širite vendar planinsko misel - pa kakšna vzgoja neki.
Z rahlo grenkobo vas pozdravljam Jani Bele
No women, No cry
Ob številnih imenih Slovenk, ki jih avtor spušča v (ne)enakovreden boj z moškimi, manjka tisto, ki si po moje to najbolj zasluži - Lidija Painkiher.
In še opomba o Nosu: edini raztežaj, ki ga Burk ni preplezal prosto v vodstvu v svojem "skoraj-prostem" vzponu, je bil Velika streha (Great Roof) in ne Changing Corners. Ta je bila v času njegovega 12-dnevnega vzpona mokra, vseeno pa jo je uspel prosto splezati top-rope. Kot vem, je Burk menda še vedno edini, ki je poleg Hillove preplezal Changing Corners in ga ocenil z 5.14b (cca. 8b+). Po komentarju, ki ga je na to oceno dala Hillova ("no way") in tistih, ki so ga še poskušali (neuspešno) prosto ponoviti, pa je očitno, da bo za (moško) večino raztežaj res mnogo težji, kot ga je ocenila Hillova (s 5.13c) in da je šlo za njene anatomske prednosti (poleg majhnih prstov verjetno še majhna višina in izredna gibljivost). Kar pa v ničemer ne zmanjšuje veličino njenega dosežka. Kot tudi 261+12 Burkovih dni v smeri, ki je predstavljala njegove mladostne sanje, vsaj zame njegov dosežek samo poveličuje - moška rasa in top-rope (ki ga ni nikoli skrival) gor ali dol.
Gorski reševalci še v zvezi
Miha, zelo lepo napisano in se popolnoma strinjam!
Dajmo, spreglejmo, da so sedaj drugi časi in drugačne potrebe, razmere, ... kot nekoč.
12. Ažmanovi dnevi
Na 12. Ažmanovih dnevih je bilo sklenjeno tudi, da se bo z nesrečami zaradi strele poslej ukvarjala posebna skupina zdravnikov in gorskih reševalcev (Peter Najdenov, France Malešič, Primož Trunk, Dušan Polajnar), podobno kot tolminska skupina (Žarko Trušnovec, Bogomir Humar in drugi) od lanskega leta obravnava nesreče jadralnih padalcev. Naši skupini bosta seveda odprti za sodelovanje z vsemi poznavalci in strokovnjaki.
France Malešič