Andrej Kecman, ponedeljek, 23. januar 2006, ob 06:39
Seveda najprej čestitke za opravljene spuste.
Za Gdinov graben pa moram dodati, da so ga v zadnjih desetih letih presmučali še trije in eden prebordal.
LP Keco
Manjkajoči podatek: knjiga je na prodaj v vseh večjih knjigarnah, prav tako je dostopna tudi v bolj ažurnih knjižnicah. Pri založbi je za študente tisočaka cenejša.
Avtor odstranjen, petek, 20. januar 2006, ob 12:50
Šaverjeva knjiga je zanimiva in nekoliko provokativna. V Književnih listih v Delu jo je Jela Krečič, ki je predstavljala novo zbirko Kult, le bežno omenila. K sreči je prišel novi PV in ta objava, kjer jo Aljoša Rehar lepo predstavlja. Manjka pa morda podatek, kje jo je mogoče dobiti in kakšna je cena (če se ne motim, samo na Fakulteti za družbene vede in to po 4900 SIT).
Delo je zagotovo odlično izhodišče za različne raziskave o tem, kaj je bistvo slovenskega planinstva. Zelo bi bil vesel, če bi bila predstavljena na kakšni okrogli mizi, kjer bi sodelovali tudi tisti, ki že poznajo vsebino. Res bi bilo zanimivo.
Lepo prosim avtorje tokrat še posebej neokusnih pripomb, da se končno dobijo na kavi in se pomenijo ali stepejo med seboj, nas pa naj pustijo pri miru, ker nas njihovi kompleksi in travme sploh ne zanimajo.
Ne vem zakaj bi moralo biti zanimivo, da na takšno objavo ni nobenih pripomb. Mogoče mi "zopet" ni uspelo razbrati določenih stvari med vrsticami. Kaj ni dovolj "spektakularno" to kar s e je zgodilo?
Veliko pisavo sem uporabljal izključno zato, da bi ločeval eno od drugega, ne pa poudarjal!
Človek bi še nekako razumel, če bi se take napake pojavile na spletu, (ko je v naglici hitrega pisanja veliko napak) ker pa gre za informacije, ki so objavljene v knjigi, ki je za marsikoga vir informacij je dobro, da je kar čim manj napak. Če je že ( bilo) težko priti do tujih informacij pa je do domačih bistveno lažje, saj smo pred leti redno pošiljali vse informacije o pomembnih vzponih INDOK službi.., tam gotovo tudi obstaja poročilo, skica in ime smeri o vzponu preko južne stene Cerro Torreja!
Franci Savenc, ponedeljek, 16. januar 2006, ob 23:39
> ZARADI SLABEGA POZNAVANJA ZGODOVINE ...
Priznam, napravil sem napako in – spomnil na dogodke izpred 20 let s poobjavo kompletnega članka, vključno s faktografijo, ki sem jo pred skoraj 15 leti z veliko muko spravil skupaj; koliko si to "zgodovino" takrat ti in tvoji vrstniki poznal, se boš pa Silvo kljub sedanji prizadetosti, upam še spomnil.
Danes ko imamo o tej gori že kar obilo objav, tudi monografskih, ko so že skoraj vse celo po večkrat ovrednotili ... ni posebej težko naštevati napake in dodajati popravke. (Ne vem le zakaj si jih s samo VELIKIMI črkami, tako pisanje v elektronskih komunikacijah smatramo za "kričanje".) Lepo da si se tega lotil, čeprav tvoje pisanje mestoma ne zveni ravno dobronamerno.
Da se razumemo: Vesel sem vseh pravih pripomb in prepričan sem, da bodo upoštevane pri pisanju zgodovine našega (in tujega) andinizma, pa čeprav še ne vem, kdo se bo tega lotil.
P.s.: Ne vem, morda pa sem s to poobjavo zgrešil namen in bi bilo bolje če se podobnega ne lotevam več?
ZARADI SLABEGA POZNAVANJA ZGODOVINE CERRO TORREJA -.AVTORJA ČLANKA, DODAJAM NEKAJ INFORMACIJ IN POPRAVKOV:
AVTOR: Zgodovina Cerro Torreja (3128 metrov) se je pravzaprav začela šele 1958, ko sta se hkrati poskusili povzpeti na njegovo teme, kar dve italijanski odpravi. Bonattijeva je v zahodni steni odnehala 120 m pod vrhom, Maestrijeva pa je zaman naskakovala severno steno. Toda Cesare Maestri se je čez leto dni vrnil in z Avstrijcem Tonijem Eggerjem 31. 1. 1959 vzpon dokončal. Med sestopom pa je plaz odnesel Tonija s fotoaparatom in Maestriju so prvenstvo dolgo oporekali.
POPRAVEK: PRVI DOKUMENTIRANI VZPON NA CERRO TORRE JE BIL OPRAVLJEN LETA 1974, KJER SO IZ ZAHODNE STRANI NA VRH STOPILI: MARIO CONTI, CASIMIRO FERRARI, DANIELE CHIAPPA IN PINO NEGRI! VSE OSTALO SO BILI POISKUSI.
AVTOR: Maestri je v sezoni 1970/71, z močno odpravo in z uporabo kompresorja, preplezal še jugovzhodni raz, Via del compressore (z Alimontijem in Clausom 2. 12. 1970). Spet je nastal vihar, ki se je še stopnjeval, ko Britancem kljub trimesečnim poskusom smeri ni uspelo ponoviti. Uspela sta šele Brewer in Bridwel februarja 1979, za njima Giarolli in Salvaterra 25. 10. 1983, Anker in Wüschner...
POPRAVEK: BRITANCI (Z ARGENTINCEM FONROUGEM) SO POISKUŠALI LETA 1968 IN PRIŠLI SKORAJ POD STOLPE BREZ KOMPRESORJA!! TOREJ NISO POISKUŠALI PONOVITI MAESTRIJEVE SMERI!! KI JE BIL TUDI V TEJ SMERI ZA KAKIH 50M PREKRATEK.
AVTOR: 1988: Našim alpinistom pripada prvenstvo tudi v »nemogoči« južni steni Cerro Torreja. Uspela sta Janez Jeglič in Silvo Karo, toda šele ob 11. vstopu v steno! 45 raztežajev dolgo smer sta ocenila s VII, A3-4, naklonine v ledu do 75°, vzpon pa zaključila 20. 1. ob stiku z Maestrijevo smerjo, kakih 200 m pod vrhom. Bila je to šele šesta smer v ostenju te gore, o njenem značaju pa vse pove ime: Peklenska diretisima.
POPRAVEK: O "NEMOGOČI" JUŽNI STENI AVTORJA SMERI: JEGLIČ - KARO NISVA NIKOLI RAZMIŠLJALA DRUGAČE V STENO NE BI NIKOLI VSTOPILA.
...šele ob 11. vstopu v steno... RAZUMLJIVO, ČE BI JO PREPLEZALA ŽE V PRVEM BI TO POMENILO DA SVA JO ZMOGLA V ALPSKEM STILU, TAKEGA NAMENA PA NISVA IMELA IN SVA STENO PLEZALA TAKO KOT SMO VZHODNO - V EKSPEDICIJSKEM SLOGU (S FIKSNIMI VRVMI), JE PA TREBA VEDETI DA SVA BILA SAMO DVA ČLANA ODPRAVE (V VZHODNI NAS JE BILO 9) PA ŠE STENA JE BILA TU TEŽJA IN Z BISTVENO DALJŠIM DOSTOPOM.
BILA PA JE TO ŠELE 4. SMER NA GORI. TUDI IMENA SMERI SI AVTOR ČLANKA SAM IZMISLI IN CELU ZADENE ZNAČAJ SMERI!! Z JEGLIČEM NISVA NIKOLI DALA TAKEGA IMENA SMERI V JUŽNI STENI!!!
Bilo je davnega julija leta 1976 ko smo z bratom Pavletom in Tamaro Likar pod steno Stenarja zaman čakala na soplezalca z katerim bi morali preplezati našo prvo smer v tapravih gorah: Brojanov raz. Samotni prišlek nam je kmalu dal vedeti , da je alpinist ter da namerava plezati sam isto smer. Po par izmenjanih besedah je razumel našo zagato in nam ponudil pomoč.
Ko smo se pod steno pripravljali je Ničotu pobegnila daleč v dolino lepa rdeča čelada. Sam sem se navezal skupaj z njim, druga naveza sta bila Pavle in Tamara. Strah pred prvo hribovsko smerjo je minil po prvem raztežaju. Ničo nas je odlično vodil in opozarjal kaj in kako. Veseli smo na vrhu uživali čudovit poletni dan v objemu gora ter potem sestopali v Vrata na začetni alpinistični tečaj.
Pred dvema letoma smo se z Ničotom srečali na plezalnem potepanju po Sardiniji, kjer mi je dal občutek, da pleza z vsaj takim zagonom kot pred tridesetimi leti. Ostal je isti preprosti možak, kateri ve kaj hoče in življenje v gorah in plezališčih zajema z veliko žlico.
Ko sem ga po moji prvi preplezani smeri z velikim spoštovanjem opazoval sem si želel, da bi tudi sam lahko plezal pri šestintridesetih. Sedaj trideset let pozneje si lahko samo želim, da bi plezal pri teh letih kot to počne Ničo.
Ničo srečno in zdravo naprej!
Peter
"PZS je na ministrstvo za okolje in prostor naslovila tudi vlogo za dodelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju varovanja narave. V sklopu PZS deluje komisija za varovanje gorske narave, ki skrbi za izobraževanje kadrov – varuhov gorske narave – in za povezovanje odsekov za varstvo narave v planinskih društvih po vsej Sloveniji. Komisija je aktivna tudi na mednarodnem področju, saj sodeluje s planinskimi zvezami preostalih alpskih držav."
Če je to res, upam, da bo PZS na podočju varovanja narave res postala bolj družbeno aktivna, kot do sedaj.
Samo za "štos" se oglašam v zvezi s prispevkom g. Snoja . Ne vem sicer zakaj zapisuje moje ime in s kakšnim razlogom brska po vpisnih knjihah po vrhovih ter išče, kdo se je kje vpisal ter o tem modruje po forumih. Naj le omenim, da imam rottweillerja, ni pa popadljiv, na tisto Grmado gre vedno brez vrvice...
Pozdrav,
Pavle
Komentarji
Dnevi varstva pred snežnimi plazovi
Mislim, da bi morali do tovrstnih dejavnosti imeti Slovenski gorniki prednost pred gorniki iz tujih drzav.
Zanima pa me kdaj bo ponovna moznost udelezitve Dnevov varstva pred snežnimi plazovi?
Eiger, Klasična smer
Čestike!!! Še posebaj pa Čečki za "trojčka".
Eiger, Klasična smer
Bravo fantje! Čestitam.
Sinji slap zopet presmučan
Seveda najprej čestitke za opravljene spuste.
Za Gdinov graben pa moram dodati, da so ga v zadnjih desetih letih presmučali še trije in eden prebordal.
LP Keco
Najhitreje opravil s Seven Summits
Super, ta je pa res frajer. Me zanima kdo bo še hitrejši?! Alpinizem se resnično razvija v pravo smer, če lahko to sploh tako imenujemo.
Nazaj v planinski raj
Manjkajoči podatek: knjiga je na prodaj v vseh večjih knjigarnah, prav tako je dostopna tudi v bolj ažurnih knjižnicah. Pri založbi je za študente tisočaka cenejša.
Nazaj v planinski raj
Šaverjeva knjiga je zanimiva in nekoliko provokativna. V Književnih listih v Delu jo je Jela Krečič, ki je predstavljala novo zbirko Kult, le bežno omenila. K sreči je prišel novi PV in ta objava, kjer jo Aljoša Rehar lepo predstavlja. Manjka pa morda podatek, kje jo je mogoče dobiti in kakšna je cena (če se ne motim, samo na Fakulteti za družbene vede in to po 4900 SIT).
Delo je zagotovo odlično izhodišče za različne raziskave o tem, kaj je bistvo slovenskega planinstva. Zelo bi bil vesel, če bi bila predstavljena na kakšni okrogli mizi, kjer bi sodelovali tudi tisti, ki že poznajo vsebino. Res bi bilo zanimivo.
Padla s Triglava
Lepo prosim avtorje tokrat še posebej neokusnih pripomb, da se končno dobijo na kavi in se pomenijo ali stepejo med seboj, nas pa naj pustijo pri miru, ker nas njihovi kompleksi in travme sploh ne zanimajo.
66 letni Ničo v 7a
Oj Ničo,
vse najboljše!
Še veliko lepih tur in sončnih dni.
Olga
Padla s Triglava
Po takem padcu verjetno težko kaj pripomniš..............kajneda ?!
Padla s Triglava
Ne vem zakaj bi moralo biti zanimivo, da na takšno objavo ni nobenih pripomb. Mogoče mi "zopet" ni uspelo razbrati določenih stvari med vrsticami. Kaj ni dovolj "spektakularno" to kar s e je zgodilo?
Padla s Triglava
Pripominjam, da je zelo zanimivo, ker ni nobene pripombe.
Pavle
Cerro Torre
Veliko pisavo sem uporabljal izključno zato, da bi ločeval eno od drugega, ne pa poudarjal!
Človek bi še nekako razumel, če bi se take napake pojavile na spletu, (ko je v naglici hitrega pisanja veliko napak) ker pa gre za informacije, ki so objavljene v knjigi, ki je za marsikoga vir informacij je dobro, da je kar čim manj napak. Če je že ( bilo) težko priti do tujih informacij pa je do domačih bistveno lažje, saj smo pred leti redno pošiljali vse informacije o pomembnih vzponih INDOK službi.., tam gotovo tudi obstaja poročilo, skica in ime smeri o vzponu preko južne stene Cerro Torreja!
Cerro Torre
> ZARADI SLABEGA POZNAVANJA ZGODOVINE ...
Priznam, napravil sem napako in – spomnil na dogodke izpred 20 let s poobjavo kompletnega članka, vključno s faktografijo, ki sem jo pred skoraj 15 leti z veliko muko spravil skupaj; koliko si to "zgodovino" takrat ti in tvoji vrstniki poznal, se boš pa Silvo kljub sedanji prizadetosti, upam še spomnil.
Danes ko imamo o tej gori že kar obilo objav, tudi monografskih, ko so že skoraj vse celo po večkrat ovrednotili ... ni posebej težko naštevati napake in dodajati popravke. (Ne vem le zakaj si jih s samo VELIKIMI črkami, tako pisanje v elektronskih komunikacijah smatramo za "kričanje".) Lepo da si se tega lotil, čeprav tvoje pisanje mestoma ne zveni ravno dobronamerno.
Da se razumemo: Vesel sem vseh pravih pripomb in prepričan sem, da bodo upoštevane pri pisanju zgodovine našega (in tujega) andinizma, pa čeprav še ne vem, kdo se bo tega lotil.
P.s.: Ne vem, morda pa sem s to poobjavo zgrešil namen in bi bilo bolje če se podobnega ne lotevam več?
Cerro Torre
ZARADI SLABEGA POZNAVANJA ZGODOVINE CERRO TORREJA -.AVTORJA ČLANKA, DODAJAM NEKAJ INFORMACIJ IN POPRAVKOV:
AVTOR: Zgodovina Cerro Torreja (3128 metrov) se je pravzaprav začela šele 1958, ko sta se hkrati poskusili povzpeti na njegovo teme, kar dve italijanski odpravi. Bonattijeva je v zahodni steni odnehala 120 m pod vrhom, Maestrijeva pa je zaman naskakovala severno steno. Toda Cesare Maestri se je čez leto dni vrnil in z Avstrijcem Tonijem Eggerjem 31. 1. 1959 vzpon dokončal. Med sestopom pa je plaz odnesel Tonija s fotoaparatom in Maestriju so prvenstvo dolgo oporekali.
POPRAVEK: PRVI DOKUMENTIRANI VZPON NA CERRO TORRE JE BIL OPRAVLJEN LETA 1974, KJER SO IZ ZAHODNE STRANI NA VRH STOPILI: MARIO CONTI, CASIMIRO FERRARI, DANIELE CHIAPPA IN PINO NEGRI! VSE OSTALO SO BILI POISKUSI.
AVTOR: Maestri je v sezoni 1970/71, z močno odpravo in z uporabo kompresorja, preplezal še jugovzhodni raz, Via del compressore (z Alimontijem in Clausom 2. 12. 1970). Spet je nastal vihar, ki se je še stopnjeval, ko Britancem kljub trimesečnim poskusom smeri ni uspelo ponoviti. Uspela sta šele Brewer in Bridwel februarja 1979, za njima Giarolli in Salvaterra 25. 10. 1983, Anker in Wüschner...
POPRAVEK: BRITANCI (Z ARGENTINCEM FONROUGEM) SO POISKUŠALI LETA 1968 IN PRIŠLI SKORAJ POD STOLPE BREZ KOMPRESORJA!! TOREJ NISO POISKUŠALI PONOVITI MAESTRIJEVE SMERI!! KI JE BIL TUDI V TEJ SMERI ZA KAKIH 50M PREKRATEK.
AVTOR: 1988: Našim alpinistom pripada prvenstvo tudi v »nemogoči« južni steni Cerro Torreja. Uspela sta Janez Jeglič in Silvo Karo, toda šele ob 11. vstopu v steno! 45 raztežajev dolgo smer sta ocenila s VII, A3-4, naklonine v ledu do 75°, vzpon pa zaključila 20. 1. ob stiku z Maestrijevo smerjo, kakih 200 m pod vrhom. Bila je to šele šesta smer v ostenju te gore, o njenem značaju pa vse pove ime: Peklenska diretisima.
POPRAVEK: O "NEMOGOČI" JUŽNI STENI AVTORJA SMERI: JEGLIČ - KARO NISVA NIKOLI RAZMIŠLJALA DRUGAČE V STENO NE BI NIKOLI VSTOPILA.
...šele ob 11. vstopu v steno... RAZUMLJIVO, ČE BI JO PREPLEZALA ŽE V PRVEM BI TO POMENILO DA SVA JO ZMOGLA V ALPSKEM STILU, TAKEGA NAMENA PA NISVA IMELA IN SVA STENO PLEZALA TAKO KOT SMO VZHODNO - V EKSPEDICIJSKEM SLOGU (S FIKSNIMI VRVMI), JE PA TREBA VEDETI DA SVA BILA SAMO DVA ČLANA ODPRAVE (V VZHODNI NAS JE BILO 9) PA ŠE STENA JE BILA TU TEŽJA IN Z BISTVENO DALJŠIM DOSTOPOM.
BILA PA JE TO ŠELE 4. SMER NA GORI. TUDI IMENA SMERI SI AVTOR ČLANKA SAM IZMISLI IN CELU ZADENE ZNAČAJ SMERI!! Z JEGLIČEM NISVA NIKOLI DALA TAKEGA IMENA SMERI V JUŽNI STENI!!!
lp Silvo
66 letni Ničo v 7a
Pred dobrimi 20. leti, me je Ničo, po koncu tečaja privezal na štik in zvlekel čez mojo prvo smer v Turncu. Ničo, še enkrat hvala.
No, čez kakšnih deset let, pa lahko pričakujemo kakšno 8a.
Dobro se imej!
66 letni Ničo v 7a
Bilo je davnega julija leta 1976 ko smo z bratom Pavletom in Tamaro Likar pod steno Stenarja zaman čakala na soplezalca z katerim bi morali preplezati našo prvo smer v tapravih gorah: Brojanov raz. Samotni prišlek nam je kmalu dal vedeti , da je alpinist ter da namerava plezati sam isto smer. Po par izmenjanih besedah je razumel našo zagato in nam ponudil pomoč.
Ko smo se pod steno pripravljali je Ničotu pobegnila daleč v dolino lepa rdeča čelada. Sam sem se navezal skupaj z njim, druga naveza sta bila Pavle in Tamara. Strah pred prvo hribovsko smerjo je minil po prvem raztežaju. Ničo nas je odlično vodil in opozarjal kaj in kako. Veseli smo na vrhu uživali čudovit poletni dan v objemu gora ter potem sestopali v Vrata na začetni alpinistični tečaj.
Pred dvema letoma smo se z Ničotom srečali na plezalnem potepanju po Sardiniji, kjer mi je dal občutek, da pleza z vsaj takim zagonom kot pred tridesetimi leti. Ostal je isti preprosti možak, kateri ve kaj hoče in življenje v gorah in plezališčih zajema z veliko žlico.
Ko sem ga po moji prvi preplezani smeri z velikim spoštovanjem opazoval sem si želel, da bi tudi sam lahko plezal pri šestintridesetih. Sedaj trideset let pozneje si lahko samo želim, da bi plezal pri teh letih kot to počne Ničo.
Ničo srečno in zdravo naprej!
Peter
66 letni Ničo v 7a
Z vsako besedo v prispevku se globoko strinjam!
Ničo, veliko sem preplezal s teboj in hvala ti, ker sem lahko bil kar nekaj let tvoj soplezalec.
Upam, da me boš čez nekaj let, ko bom tudi jaz v penziji še vzel na štrik in bova še kakšno zlezla. (ampak kaj lažjega, da bom tudi jaz prišel čez...)
ISKRENE ČESTITKE za tvoje dosežke in tvoj jubilej!
Zoran
Gorska reševalna odslej humanitarna organizacija
"PZS je na ministrstvo za okolje in prostor naslovila tudi vlogo za dodelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju varovanja narave. V sklopu PZS deluje komisija za varovanje gorske narave, ki skrbi za izobraževanje kadrov – varuhov gorske narave – in za povezovanje odsekov za varstvo narave v planinskih društvih po vsej Sloveniji. Komisija je aktivna tudi na mednarodnem področju, saj sodeluje s planinskimi zvezami preostalih alpskih držav."
Če je to res, upam, da bo PZS na podočju varovanja narave res postala bolj družbeno aktivna, kot do sedaj.
Grmada
Samo za "štos" se oglašam v zvezi s prispevkom g. Snoja . Ne vem sicer zakaj zapisuje moje ime in s kakšnim razlogom brska po vpisnih knjihah po vrhovih ter išče, kdo se je kje vpisal ter o tem modruje po forumih. Naj le omenim, da imam rottweillerja, ni pa popadljiv, na tisto Grmado gre vedno brez vrvice...
Pozdrav,
Pavle