Avtor odstranjen, petek, 17. februar 2006, ob 08:26
"Tudi ljubiteljem gorskega sveta je potrebno zagotoviti reševanje, tako kot vsem ostalim, ne da bi se morali zato dodatno zavarovati ..."
Je pravično, da za gorsko reševanje (stroške hobija gornikov) prek proračuna plačuje Prekmurec, ki ga gore ne zanimajo?
Čemu ne bi na proračun prenesli še obveznih in predvsem kasko avtomobilskih zavarovanj, saj je to dobro in pošteno? Prek davkov bi jih plačevali tudi tisti, ki niso lastniki vozil, pa tudi davki bi bili lahko še višji, saj je znano, da imamo prenizke, nad čemer se pritožuje gospodarstvo.
Preden kdo odgovori, da je že mnogo drugih interesnih skupin preneslo svoje stroške prek proračuna in davkov na vse druge, naj opozorim, da "two wrongs don"t make a right."
Namen četrtkovih zgodb nikakor ni ta, da bi se ljudje iz njih učili tehnike gibanja v gorah in da bi jih seznanjali s kakršnimi koli pravili. Zgodbe so izključno opis doživetij. Če kdo misli, da je kakšne podrobnosti gorskih doživetij potrebno skrivati, jih naj skriva. Moj namen vsekakor to ni. Ravno obratno.
Če to ni jasno, v zgodbi ni opisan čisto vsak korak, ki smo ga naredili. Za spust po Šentanskemu plazu je en stavek, za njegov iztek pa drugi. Nič nimam proti, če kakšen alpinistični inštruktor protestira proti takim opisom. V nekem smislu razumem Matjaža Pristavca, ki uporablja zeleniško smučišče. Po Šentanskem plazu se ne da priti drugam, kot na smučišče. Dejansko je na levi narejena cesta, po besedah upravitelja, »da lahko po njej hodijo planinci« (ne bom komentiral takega razloga za obstoj ceste v gorah). V temi je nisem videl, pa se zato ne opravičujem. Na največji strmini, kjer sem se spustil, pa tudi ne povsem ob robu, so nastajali v mehki povrhnjici ledeno sipkega snega (pri – 10 stopinj in več) za 5 - 10 cm od drsanja korakov. Eden od očitkov je bil tudi ta, da bodo te »globoke« luknje zmrznile! Kdor pa vodi »otroke« po tisti strmini, se mi zdi prav tako neodgovoren. Nikjer ne trdim, da vedno in povsod naredim vse prav. Poskušam le prav napisati – namreč tako, kot se je zgodilo.
Predvsem tu ne bi kritiziral gorskih reševalcev, ampak raje pohvalil gasilce, saj so očitno ukrepali hitro, odgovorno in kvalitetno. Konec koncev pa JE bila prisotna tudi GRS, v osebi zdravnice, ki izjavlja, da je sama tudi gorska reševalka. Nejasno mi je le, zakaj potem vsaj ona ni imela derez? Najbolj verjetno se mi zdi, da je ta del (sicer kvalitetnega) članka malenkost nerodno napisan.
A je mogoče kdo omenil slabo delo GRS????!!
Koliko je imela do sedaj, npr. zadnjih 10 let, akcij GRS in v koliko akcijah so pomagali gasilci??
Kakšni so bili odzivni časi, oziroma kako hitro so do ponesrečenca, upoštevajmo, kakšno je bilo takrat vreme?
Kako so ponesrečenci oskrbljeni?
In ne pozabimo, koliko polomljenih člani GRS zavijejo in odpeljejo še na smučiščih?
Organiziranost? Ja o tem se že ddolgo razpravlja, odločijo naj tisti, ki so za to poklicani.
Nanos? Bodo povedali tisti, katere sem omenil v prejšnjem stavku. Mi ne moremo kar na počez soditi, če nimamo informacij, zakaj je prišlo do tega.
Da je ljubljanski GRS dodeljen Nanos (da nekaj pač imajo), ni pametno. Ta postaja ni nikoli slovela po kaki hitrosti, prišla pa je prav kot okrepitev pri akcijah, ki so terjale več časa in veliko ljudi. Primorci so znani po sposobnosti in hitrosti in v dobi helikopterjev tudi Bovec in Tolmin nista v vesolju. Z Ilirsko Bistrico bi bilo pa področje povsem dobro pokrito.
Franc Štibernik, četrtek, 16. februar 2006, ob 21:29
Ali bi Borut Peršolja rad povedal, da tudi turistovski klub Skala, katerega član je tudi predsednik Janez Janša, bolj zaupa gasilcem kot pa GRS, ki deluje pod okriljem PZS. Saj ni čudno če se pa nekatrei tako zavzemajo, da za politike ni mesta v PZS in stem tudi ne v GRS.
Tudi sam sem se še večkrat oglasil, da organiziranost GRS šepa. Če to ne bi bilo res, potem se kaj takega kot je bil primer Nanos ne bi smelo zgoditi. Mislim da bi se moral predsednik PZS na takšne dogodke odzvati, saj slabo delo GRS meče slabo luč na celotno PZS.
Slovenija je tako majhna, da bi samo ena dežurna ekipa s helikopterjem lahko v ugodnih razmerah pokrivala celotno državo. Tudi ljubiteljem gorskega sveta je potrebno zagotoviti reševanje, tako kot vsem ostalim, ne da bi se morali zato dodatno zavarovati, če te naloge ne bo zmogla GRS, bodo morali državni organi, ki so zadolženi za zaščito in reševanje, poiskati bolj zanesljive parterje.
Mislim pa da je naša GRS sposobna vse naloge opraviti hitro in varno, le vodstvo se mora bolj ukvarjati z organizacijskimi vprašanji reševanja in sodelovanja s PD in manj z željami po odcepitvi izpod okrilja PZS.
Borut Peršolja, četrtek, 16. februar 2006, ob 18:38
Tudi na Rožniku so na poledenelih poteh preventivno skrbeli gasilci. Iz novice, objavljena na spletni strani PZS, 7.2.2006, podpisan Franci Ekar:
Ob 85 obletnici »Turistovskega kluba Skala«
V četrtek 2. februarja je gorniški klub Skala, v spomin na uradno ustanovitev »Turistovskega kluba Skala«, ki je bila pred 85 leti, na Svečnico l. 1921 ob pol desetih dopoldne v »Prešernovi sobi« restavracije »Novi svet« v Ljubljani s triindvajsetimi člani, pripravil nočni spominski pohod od hale Tivoli do vrha Rožnika. Zbralo se je približno 30 članov gorniškega kluba in gostov, ki so s pohodom počastili in obudili spomin na »Skalaše«. Med njimi sta bila tudi predsednik vlade Janez Janša in predsednik PZS Ekar Franc. Pohod je bil po zasneženi in ledeni poti na Rožnik v siju bakel romantičen in spoštljiv. Za preventivo pa so poskrbeli gasilci. ..."
GRS in gasilci so javna služba in večina so prostovoljci. Res da imajo večja mesta poklicne gasilske enote, kar pa ne pomeni, da so druga gasilska društva samo za backup. Sem že 20let prostovoljen gasilec v Kamniku in v tem času ne pomnim, da bi nam pomagali katerikoli poklicni gasilci, pa iamamo ca. 150 !!! intervencij letno in smo brez poklicnega jedra. Stvar je samo v organizaciji. Če bi se GRS organizirala na podoben način kot gasilci (pozivniki) ne bi bilo težav.
Za Menbrano se ve kje je ključni rastežaj! Je pa res, da nisem šel preko Analize na vrh odloma. Ko sem pač preplezal prvi rastežaj sem nadeljeval po kaminu in na vrhu ugotovil, da zaradi tankega ledu bo spust preko vijaka malce nevaren in ker nas je že malce čas lovil in ker je hotel še kolega poizkusit sem splezal kamin nazaj in navrhu prvega rastežaja uredil štant. Nato sva se oba spustila pod smer. Vijak, ki je ostal v smeri pa mi ga je Primož prinesu nazaj, ker so tam plezali za Prešerna.
Po komentarju nekaterih, ki so Membrano ponavljali za menoj so dejali, da so sveče malce lažje za ponavljalce, ker "prvi mora stvar sproti še malce očistit" in je zaradi tega stvar malce drugačna.
Zardi mene pa lahko prvo ponovitev pišete komur koli, meni je le važno, da sem zlezu tisto kar nosi ime smeri, pa čeprv nisem nadaljeval po Analizi.Važno mi je, da plezam, pa čeprav moram zato krepko ure poravnati na "šihtu" nazaj.
Vladimir Habjan, četrtek, 16. februar 2006, ob 15:34
Vožnja po zadnji plati ni tako problematična kot se morda zdi glede na pripombo. Sam jo že dolga leta z velikim užitkom prakticiram, o njej so me celo učili na vodniških tečajih, tečajnikom v odseku jo vedno pokažem na zimski tehniki in tudi tečajnikom na zimskih tečajih v društvu. Seveda ne s polivinilom (Iztoku še manjka praksa, hahaha) in ob upoštevanju pravil (kako kontroliraš hitrost, kako se ustaviš ...). Hoja OB smučišču za smučarje ni problematična. Iztok je pač pokasiral slabo voljo voznika ratraka. Pa saj smo se itak vozili po riti, zato lukenj ni bilo ... Lep pozdrav
Prebral forum gasilci.org/... kot je predlagal S. Čopi, zanimiva mnenja. K takemu dogodku je težko kaj dodati. Spomnil pa sem se na primer iz Novembra 1999 (Smrt na Nanosu) Tudi takrat je bilo kar precej težav na več ravneh. Na srečo je tokrat bolnik preživel. Prostovoljci ali profesionalci, ko je treba reševat, se ve kako je treba ukrepati. Razumljivo je, da vedno vsi nismo dosegljivi, ampak tistih 8-10 se pa vedno najde in gre.
Matjaž Pristavec, četrtek, 16. februar 2006, ob 10:24
Nekako ne morem mimo brez komentarja na opis "Posebne tehnike spusta", citiram: "Na robu Šentanskega plazu čakamo zadnje trenutke zahajajoče ognjene krogle, potem pa se spustimo v hladno globel, ki je že dlje časa v mraku. Seznanjajo me z novo modo, ritnim spuščanjem. Ne spomnim se, da bi mi kdo omenil, naj s seboj vzamem polivinil. Blago na riti in stegnih me močno ustavlja. Na srečo je sneg zelo suh in se hlače ne zmočijo. Med dričanjem poskušam narediti sliko pršenja snega izpod nog."
Kot alpinistični inštruktor moram protestirati na takšne in drugačne opise doživetji v gorah.
Leta in leta "trobimo" tečajnikom na alpinističnih šolah kako se giblje v gorah pozimi med drugim tudi kako se pravilno in varno sestopa v zimskih razmerah. Sedaj pa dobimo na "netu" namig "polivinil pod rit pa hajd v dolino..." Res ne vem, očitno je (še) premalo zdrsov, da se javno objavljajo take ideje.
Na koncu pa še glede hoje po smučišču. Tudi sam kdaj pa kdaj poleg grap in snežnih flank v okolici Zelenice uporabljam to smučišče in moram reči, da v nekem smislu razumem žičničarje. Sam sem imel že kar nekaj bližnjih srečanj s pešci po smučišču, kajti vsi ne hodijo po robu in potem naprej po cesti (čeprav je na začetku jasno označeno kje vodi peš pot) ampak ,oprostite izrazu trapajo kar podolgem in počez po smučišču. Luknje, ki lahko nastanejo pri tem so lahko zelo nevarne, ne sicer za dobrega smučarja ampak predsem za otroke. Velikost odtisa v snegu čevlja št. 43 naredi luknjo za pol dolžine otrške smuči in ko potem otrok zapelje vanjo je rezultat jasen - grd padec, lahko pa še kaj drugega ! Toliko za v razmislek vsem, tudi tistim, ki se imajo za neplanince pa vseeno hodijo v hribe in mislijo, da zanje izrek "ne ogrožaj drugega" ne velja.
Toliko za sedaj in en lep "gorniški" pozdrav.
Avtor odstranjen, četrtek, 16. februar 2006, ob 09:06
Na spletnih straneh GRS sem prebral: "Z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je GRS S opredeljena kot javna služba za zaščito reševanje in pomoč ter deluje v okviru Planinske zveze Slovenije."
Javna služba in sami prostovoljci v njej?
Hm, pa sem pogledal v omenjeni zakon, kjer so v istem členu (74.) omenjeni:
- gasilska služba,
- gorska reševalna služba,
- jamarska reševalna služba,
- služba za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah na morju.
Zadnje ne poznam, prvo pa in vem, da imajo večja mesta poklicne gasilske enote, Ljubljana kar brigado (108 zaposlenih), ki se financirajo iz občinskih požarnih taks. Ostalo delo opravijo prostovoljna gasilska društva. Torej imajo gasilci poklicno jedro in backup prostovoljcev.
Jamarska reševalna služba ima malo dela in verjetno res ne potrebuje poklicnih reševalcev, gorska reševalna pa je že tako zaposlena z reševanji, da bi morala organizacijsko slediti gasilcem - poklicno jedro in backup prostovoljcev.
Ostane samo še financiranje. Gasilci se financirajo teritorialno s požarno takso, gorski reševalci bi se morali prek zavarovanja za interesno skupino, ki ji nudijo svoje storitve.
Je in čemu je tako težko "preplonkati" avstrijski zgled? Bo treba počakati na prvo smrtno žrtev zaradi napačne organiziranosti in dejstva, da dejavnost nima ustreznega financiranja?
Avtor odstranjen, sreda, 15. februar 2006, ob 17:25
"Težava z gorskimi reševalci je lahko tudi ta, da so vsi prostovoljci."
Natanko to je problem! Milton Friedman je že zdavnaj lepo povedal: "There"s no such thing as a free lunch."
Številni gorniki z recidivi socializma v svoji neobzirnosti do drugih (v tem primeru reševalcev) mislijo, da zastonj kosilo obstaja in je celo njihova pravica.
Matjaž Ravnikar, sreda, 15. februar 2006, ob 11:39
Pripombna na reševanje na planini Dol pod Veliko planino.Hudo poškodovani planinec M. B. iz Ljubljane ni bil prinešen na Veliko planino in z motornimi sankami naprej, temveč je bil na klasičen način z nosili marinar prinešen v Kamniško Bistrico do spodnje postaje gondolske žičnice. Zaradi hudih poškodb je planinec 14.02.2006 ob 13. uri v kliničnem centru umrl.
Vsekakor velik minus za center za obveščanje, pa tudi za GRS v kolikor se niso hoteli odzvati na akcijo...Tale stavek: "a pravega odziva gorskih reševalcev ni bilo; menda bi lahko šli po obnemoglega planinca, a bi prišli veliko prepozno" se mi ne zdi ravno human. Razen če je to spet kakšna novinarska flavza ,ki so jo spravili v časopis...
Borut Peršolja v pismu ne zahteva nič prekucniškega. Zgolj opozarja odgovorni organ Planinske zveze, da mora sprejete sklepe spoštovati in se ravnati po njih. Izpolnjevanje dogovorjenih sklepov in spoštovanje predpisanih postopkov predstavlja temelje demokracije.
Statut Planinske zveze je v tem primeru več kot jasen »Sklepi Skupščine PZS so obvezni za vse organe PZS in člane PZS«. To je planinska uzakonitev latinskega reka: Pacta sunt servanda (Dogovorov se je treba držati).
Sicer pa je taisti organ, ki sedaj nojevsko tišči glavo v pesek, sklepe na katere opozarja Borut Peršolja, pred leti jemal resno in v sklepu o razpisu volitev za mandatno obdobje 2002-2006 določil pogoj za vse člane organov Planinske zveze: “da niso člani vodstev katerekoli politične stranke«. Po tistem se je zgodila še izredna skupščina jeseni 2004, ki je to stališče v razpravi prevetrila in z veliko večino ponovno potrdila.
Komentarji
Gasilci reševali planinca na Nanosu
"Tudi ljubiteljem gorskega sveta je potrebno zagotoviti reševanje, tako kot vsem ostalim, ne da bi se morali zato dodatno zavarovati ..."
Je pravično, da za gorsko reševanje (stroške hobija gornikov) prek proračuna plačuje Prekmurec, ki ga gore ne zanimajo?
Čemu ne bi na proračun prenesli še obveznih in predvsem kasko avtomobilskih zavarovanj, saj je to dobro in pošteno? Prek davkov bi jih plačevali tudi tisti, ki niso lastniki vozil, pa tudi davki bi bili lahko še višji, saj je znano, da imamo prenizke, nad čemer se pritožuje gospodarstvo.
Preden kdo odgovori, da je že mnogo drugih interesnih skupin preneslo svoje stroške prek proračuna in davkov na vse druge, naj opozorim, da "two wrongs don"t make a right."
Begunjščica
Namen četrtkovih zgodb nikakor ni ta, da bi se ljudje iz njih učili tehnike gibanja v gorah in da bi jih seznanjali s kakršnimi koli pravili. Zgodbe so izključno opis doživetij. Če kdo misli, da je kakšne podrobnosti gorskih doživetij potrebno skrivati, jih naj skriva. Moj namen vsekakor to ni. Ravno obratno.
Če to ni jasno, v zgodbi ni opisan čisto vsak korak, ki smo ga naredili. Za spust po Šentanskemu plazu je en stavek, za njegov iztek pa drugi. Nič nimam proti, če kakšen alpinistični inštruktor protestira proti takim opisom. V nekem smislu razumem Matjaža Pristavca, ki uporablja zeleniško smučišče. Po Šentanskem plazu se ne da priti drugam, kot na smučišče. Dejansko je na levi narejena cesta, po besedah upravitelja, »da lahko po njej hodijo planinci« (ne bom komentiral takega razloga za obstoj ceste v gorah). V temi je nisem videl, pa se zato ne opravičujem. Na največji strmini, kjer sem se spustil, pa tudi ne povsem ob robu, so nastajali v mehki povrhnjici ledeno sipkega snega (pri – 10 stopinj in več) za 5 - 10 cm od drsanja korakov. Eden od očitkov je bil tudi ta, da bodo te »globoke« luknje zmrznile! Kdor pa vodi »otroke« po tisti strmini, se mi zdi prav tako neodgovoren. Nikjer ne trdim, da vedno in povsod naredim vse prav. Poskušam le prav napisati – namreč tako, kot se je zgodilo.
Za to ni opravičila!
Predvsem tu ne bi kritiziral gorskih reševalcev, ampak raje pohvalil gasilce, saj so očitno ukrepali hitro, odgovorno in kvalitetno. Konec koncev pa JE bila prisotna tudi GRS, v osebi zdravnice, ki izjavlja, da je sama tudi gorska reševalka. Nejasno mi je le, zakaj potem vsaj ona ni imela derez? Najbolj verjetno se mi zdi, da je ta del (sicer kvalitetnega) članka malenkost nerodno napisan.
Za to ni opravičila!
A je mogoče kdo omenil slabo delo GRS????!!
Koliko je imela do sedaj, npr. zadnjih 10 let, akcij GRS in v koliko akcijah so pomagali gasilci??
Kakšni so bili odzivni časi, oziroma kako hitro so do ponesrečenca, upoštevajmo, kakšno je bilo takrat vreme?
Kako so ponesrečenci oskrbljeni?
In ne pozabimo, koliko polomljenih člani GRS zavijejo in odpeljejo še na smučiščih?
Organiziranost? Ja o tem se že ddolgo razpravlja, odločijo naj tisti, ki so za to poklicani.
Nanos? Bodo povedali tisti, katere sem omenil v prejšnjem stavku. Mi ne moremo kar na počez soditi, če nimamo informacij, zakaj je prišlo do tega.
Za to ni opravičila!
Da je ljubljanski GRS dodeljen Nanos (da nekaj pač imajo), ni pametno. Ta postaja ni nikoli slovela po kaki hitrosti, prišla pa je prav kot okrepitev pri akcijah, ki so terjale več časa in veliko ljudi. Primorci so znani po sposobnosti in hitrosti in v dobi helikopterjev tudi Bovec in Tolmin nista v vesolju. Z Ilirsko Bistrico bi bilo pa področje povsem dobro pokrito.
Gasilci reševali planinca na Nanosu
Ali bi Borut Peršolja rad povedal, da tudi turistovski klub Skala, katerega član je tudi predsednik Janez Janša, bolj zaupa gasilcem kot pa GRS, ki deluje pod okriljem PZS. Saj ni čudno če se pa nekatrei tako zavzemajo, da za politike ni mesta v PZS in stem tudi ne v GRS.
Tudi sam sem se še večkrat oglasil, da organiziranost GRS šepa. Če to ne bi bilo res, potem se kaj takega kot je bil primer Nanos ne bi smelo zgoditi. Mislim da bi se moral predsednik PZS na takšne dogodke odzvati, saj slabo delo GRS meče slabo luč na celotno PZS.
Slovenija je tako majhna, da bi samo ena dežurna ekipa s helikopterjem lahko v ugodnih razmerah pokrivala celotno državo. Tudi ljubiteljem gorskega sveta je potrebno zagotoviti reševanje, tako kot vsem ostalim, ne da bi se morali zato dodatno zavarovati, če te naloge ne bo zmogla GRS, bodo morali državni organi, ki so zadolženi za zaščito in reševanje, poiskati bolj zanesljive parterje.
Mislim pa da je naša GRS sposobna vse naloge opraviti hitro in varno, le vodstvo se mora bolj ukvarjati z organizacijskimi vprašanji reševanja in sodelovanja s PD in manj z željami po odcepitvi izpod okrilja PZS.
Gasilci reševali planinca na Nanosu
Tudi na Rožniku so na poledenelih poteh preventivno skrbeli gasilci. Iz novice, objavljena na spletni strani PZS, 7.2.2006, podpisan Franci Ekar:
Ob 85 obletnici »Turistovskega kluba Skala«
V četrtek 2. februarja je gorniški klub Skala, v spomin na uradno ustanovitev »Turistovskega kluba Skala«, ki je bila pred 85 leti, na Svečnico l. 1921 ob pol desetih dopoldne v »Prešernovi sobi« restavracije »Novi svet« v Ljubljani s triindvajsetimi člani, pripravil nočni spominski pohod od hale Tivoli do vrha Rožnika. Zbralo se je približno 30 članov gorniškega kluba in gostov, ki so s pohodom počastili in obudili spomin na »Skalaše«. Med njimi sta bila tudi predsednik vlade Janez Janša in predsednik PZS Ekar Franc. Pohod je bil po zasneženi in ledeni poti na Rožnik v siju bakel romantičen in spoštljiv. Za preventivo pa so poskrbeli gasilci. ..."
Za to ni opravičila!
Replika na Tomaževo pripombo:
GRS in gasilci so javna služba in večina so prostovoljci. Res da imajo večja mesta poklicne gasilske enote, kar pa ne pomeni, da so druga gasilska društva samo za backup. Sem že 20let prostovoljen gasilec v Kamniku in v tem času ne pomnim, da bi nam pomagali katerikoli poklicni gasilci, pa iamamo ca. 150 !!! intervencij letno in smo brez poklicnega jedra. Stvar je samo v organizaciji. Če bi se GRS organizirala na podoben način kot gasilci (pozivniki) ne bi bilo težav.
Pozdrav,
Aleš
Alpinistične novice 14.02.06
Za Menbrano se ve kje je ključni rastežaj! Je pa res, da nisem šel preko Analize na vrh odloma. Ko sem pač preplezal prvi rastežaj sem nadeljeval po kaminu in na vrhu ugotovil, da zaradi tankega ledu bo spust preko vijaka malce nevaren in ker nas je že malce čas lovil in ker je hotel še kolega poizkusit sem splezal kamin nazaj in navrhu prvega rastežaja uredil štant. Nato sva se oba spustila pod smer. Vijak, ki je ostal v smeri pa mi ga je Primož prinesu nazaj, ker so tam plezali za Prešerna.
Po komentarju nekaterih, ki so Membrano ponavljali za menoj so dejali, da so sveče malce lažje za ponavljalce, ker "prvi mora stvar sproti še malce očistit" in je zaradi tega stvar malce drugačna.
Zardi mene pa lahko prvo ponovitev pišete komur koli, meni je le važno, da sem zlezu tisto kar nosi ime smeri, pa čeprv nisem nadaljeval po Analizi.Važno mi je, da plezam, pa čeprav moram zato krepko ure poravnati na "šihtu" nazaj.
lp, DeKo
Begunjščica
Vožnja po zadnji plati ni tako problematična kot se morda zdi glede na pripombo. Sam jo že dolga leta z velikim užitkom prakticiram, o njej so me celo učili na vodniških tečajih, tečajnikom v odseku jo vedno pokažem na zimski tehniki in tudi tečajnikom na zimskih tečajih v društvu. Seveda ne s polivinilom (Iztoku še manjka praksa, hahaha) in ob upoštevanju pravil (kako kontroliraš hitrost, kako se ustaviš ...). Hoja OB smučišču za smučarje ni problematična. Iztok je pač pokasiral slabo voljo voznika ratraka. Pa saj smo se itak vozili po riti, zato lukenj ni bilo ... Lep pozdrav
Gasilci reševali planinca na Nanosu
Prebral forum gasilci.org/... kot je predlagal S. Čopi, zanimiva mnenja. K takemu dogodku je težko kaj dodati. Spomnil pa sem se na primer iz Novembra 1999 (Smrt na Nanosu) Tudi takrat je bilo kar precej težav na več ravneh. Na srečo je tokrat bolnik preživel. Prostovoljci ali profesionalci, ko je treba reševat, se ve kako je treba ukrepati. Razumljivo je, da vedno vsi nismo dosegljivi, ampak tistih 8-10 se pa vedno najde in gre.
Igor Zlodej
Begunjščica
Nekako ne morem mimo brez komentarja na opis "Posebne tehnike spusta", citiram: "Na robu Šentanskega plazu čakamo zadnje trenutke zahajajoče ognjene krogle, potem pa se spustimo v hladno globel, ki je že dlje časa v mraku. Seznanjajo me z novo modo, ritnim spuščanjem. Ne spomnim se, da bi mi kdo omenil, naj s seboj vzamem polivinil. Blago na riti in stegnih me močno ustavlja. Na srečo je sneg zelo suh in se hlače ne zmočijo. Med dričanjem poskušam narediti sliko pršenja snega izpod nog."
Kot alpinistični inštruktor moram protestirati na takšne in drugačne opise doživetji v gorah.
Leta in leta "trobimo" tečajnikom na alpinističnih šolah kako se giblje v gorah pozimi med drugim tudi kako se pravilno in varno sestopa v zimskih razmerah. Sedaj pa dobimo na "netu" namig "polivinil pod rit pa hajd v dolino..." Res ne vem, očitno je (še) premalo zdrsov, da se javno objavljajo take ideje.
Na koncu pa še glede hoje po smučišču. Tudi sam kdaj pa kdaj poleg grap in snežnih flank v okolici Zelenice uporabljam to smučišče in moram reči, da v nekem smislu razumem žičničarje. Sam sem imel že kar nekaj bližnjih srečanj s pešci po smučišču, kajti vsi ne hodijo po robu in potem naprej po cesti (čeprav je na začetku jasno označeno kje vodi peš pot) ampak ,oprostite izrazu trapajo kar podolgem in počez po smučišču. Luknje, ki lahko nastanejo pri tem so lahko zelo nevarne, ne sicer za dobrega smučarja ampak predsem za otroke. Velikost odtisa v snegu čevlja št. 43 naredi luknjo za pol dolžine otrške smuči in ko potem otrok zapelje vanjo je rezultat jasen - grd padec, lahko pa še kaj drugega ! Toliko za v razmislek vsem, tudi tistim, ki se imajo za neplanince pa vseeno hodijo v hribe in mislijo, da zanje izrek "ne ogrožaj drugega" ne velja.
Toliko za sedaj in en lep "gorniški" pozdrav.
Za to ni opravičila!
Na spletnih straneh GRS sem prebral: "Z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je GRS S opredeljena kot javna služba za zaščito reševanje in pomoč ter deluje v okviru Planinske zveze Slovenije."
Javna služba in sami prostovoljci v njej?
Hm, pa sem pogledal v omenjeni zakon, kjer so v istem členu (74.) omenjeni:
- gasilska služba,
- gorska reševalna služba,
- jamarska reševalna služba,
- služba za zaščito in reševanje ob ekoloških in drugih nesrečah na morju.
Zadnje ne poznam, prvo pa in vem, da imajo večja mesta poklicne gasilske enote, Ljubljana kar brigado (108 zaposlenih), ki se financirajo iz občinskih požarnih taks. Ostalo delo opravijo prostovoljna gasilska društva. Torej imajo gasilci poklicno jedro in backup prostovoljcev.
Jamarska reševalna služba ima malo dela in verjetno res ne potrebuje poklicnih reševalcev, gorska reševalna pa je že tako zaposlena z reševanji, da bi morala organizacijsko slediti gasilcem - poklicno jedro in backup prostovoljcev.
Ostane samo še financiranje. Gasilci se financirajo teritorialno s požarno takso, gorski reševalci bi se morali prek zavarovanja za interesno skupino, ki ji nudijo svoje storitve.
Je in čemu je tako težko "preplonkati" avstrijski zgled? Bo treba počakati na prvo smrtno žrtev zaradi napačne organiziranosti in dejstva, da dejavnost nima ustreznega financiranja?
Alpinistične novice 14.02.06
Prvo ponovitev Membrane je naredil M.Gradišek, to nedeljo vsi ostali so preplezali le prvi raztežaj, vsaj kar je meni znanega. Pa lep pozdrav.
Za to ni opravičila!
"Težava z gorskimi reševalci je lahko tudi ta, da so vsi prostovoljci."
Natanko to je problem! Milton Friedman je že zdavnaj lepo povedal: "There"s no such thing as a free lunch."
Številni gorniki z recidivi socializma v svoji neobzirnosti do drugih (v tem primeru reševalcev) mislijo, da zastonj kosilo obstaja in je celo njihova pravica.
Bilten URSZR za 12.02.06
Pripombna na reševanje na planini Dol pod Veliko planino.Hudo poškodovani planinec M. B. iz Ljubljane ni bil prinešen na Veliko planino in z motornimi sankami naprej, temveč je bil na klasičen način z nosili marinar prinešen v Kamniško Bistrico do spodnje postaje gondolske žičnice. Zaradi hudih poškodb je planinec 14.02.2006 ob 13. uri v kliničnem centru umrl.
Gasilci reševali planinca na Nanosu
Zanimivo branje na http://www.gasilci.org/forum/viewtopic.php?t=5816
Gasilci reševali planinca na Nanosu
Vsekakor velik minus za center za obveščanje, pa tudi za GRS v kolikor se niso hoteli odzvati na akcijo...Tale stavek: "a pravega odziva gorskih reševalcev ni bilo; menda bi lahko šli po obnemoglega planinca, a bi prišli veliko prepozno" se mi ne zdi ravno human. Razen če je to spet kakšna novinarska flavza ,ki so jo spravili v časopis...
lep dan še naprej
Pokljuški gams 2006 Nejcu Kuharju
Na www.skirally.com je objavljenih še več fotografij s tekmovanja. Avtorja posnetkov sta Mitja Zakotnik in Aljoša Pretnar.
Pismo Upravnemu odboru PZS
Borut Peršolja v pismu ne zahteva nič prekucniškega. Zgolj opozarja odgovorni organ Planinske zveze, da mora sprejete sklepe spoštovati in se ravnati po njih. Izpolnjevanje dogovorjenih sklepov in spoštovanje predpisanih postopkov predstavlja temelje demokracije.
Statut Planinske zveze je v tem primeru več kot jasen »Sklepi Skupščine PZS so obvezni za vse organe PZS in člane PZS«. To je planinska uzakonitev latinskega reka: Pacta sunt servanda (Dogovorov se je treba držati).
Sicer pa je taisti organ, ki sedaj nojevsko tišči glavo v pesek, sklepe na katere opozarja Borut Peršolja, pred leti jemal resno in v sklepu o razpisu volitev za mandatno obdobje 2002-2006 določil pogoj za vse člane organov Planinske zveze: “da niso člani vodstev katerekoli politične stranke«. Po tistem se je zgodila še izredna skupščina jeseni 2004, ki je to stališče v razpravi prevetrila in z veliko večino ponovno potrdila.