Lepo, kot kaže se bo članstvo v PZS spet po dolgem času občutno povečalo, vsi člani Skale bodo dobili znamkice PZS, upam, da po isti ceni, kot smo jih plačali člani PZS. V naslednjem letu, pa bo že nova znamkica, verjetno v rumeni barvi.
Še bolj vzpodbudno je, da bodo tudi skalaši pričeli z označevanjem poti, upam, da imajo tudi ustrezno usposobljen kader, kot ga ima PZS.
Imeli naj bi enoten sistem zavarovanja svojih članov, upam. da bo končano tudi dnevna odškodnina. Sedanja zavarovanja so skrajno slaba.
PZS je torej podpisala pogodbo o sodelovanju. Je predsednik PZS imel podporo članstva? Je bilo o tem kaj govora na zadnji skupščini? Je PZS še vedno nepolitična in nestrankarska, kot piše v statutu. Ali si kdo s tem nabira politične točke pred lokalnimi volitvami?
Članice in člani PZS to so vprašanja vredna razmisleka.
"Mnogi se v gore podajajo kar v športnih copatih, brez cepina, vrvi, derez in druge nujne gorniške opreme!
K temu bi še dodal, da je vso to opremo treba znati uporabljati, če so na čevljih dereze je v rokah nujen cepin, na nahrbtniku nam ne bo nič koristil ob morebitnem zdrsu, prav tako nam ne bo ubranila glave čelada v nahrbtniku. Učinkovito se lahko ob morebitnem zdrsu ustavimo na prvih metrih zdrsa oz. padca, odvisno seveda tudi od naklona trdnosti snega itd. Za tako ustavljanje je seveda potrebno veliko vaje, teorija nam ne bo nič koristilna. Ustavitev tik nad prepadom pa je samo v filmih.
Pozdrav!
Na Kalymnos vozita dve trajektni družbi in sicer večji Anek in manjši Delphino. Anek je dejansko trjekt, lahko prevaža tudi vozila, Delfinček pa je hidrogliser, ki pa je občutno hitrejši.
Bojim pa se, da ob uri, ko pridete na Kos, ne vozi nobeden več; zdi se mi, da je fura zadnjega med 20. in 21.uro!
Baje pa se da domeniti tudi z domačini, da te prepeljejo ne glede na uro, le malce dražje te pride, ker delajo v "ilegali". Najbolje, da ko pridete na Kos, greste v pristanišče Mastichari, pa tam na licu mesta preverite kako in kaj.
Skrajno lep Kalymnos vam želim, Cac
Živjo,
Cac, prosila bi vas če mi lahko poveste kako kej vozijo trajekti do Kalymnosa. Midva bova namreč priletela cca ob 22.30 zvečer, pa nikjer ne najdem, da bi šel še kakšen trajek na Kalymnos ob tej uri.
Pozdrav!
Midva sva lani šla s trajektom, letos pa sva se odločila za letalo, iz Brnika do otoka Kos letiš slabi 2 uri in pol, nato 8 kilometrov do pristanišča Mastichari (s taxijem) in še 40 minut s trajektom do Kalymnosa! Ob ugodnih vezah lahko v štirih urah že preteguješ okončine na soncu! Midva sva potovala z Intelekto, letalo do Kosa (povratna karta in letališke takse pa pridejo ca. 55.000 SIT po glavi. Uživajte maksimalno.
S to svobodo odločanja ni tako enostavno, vedno se odločiš na podlagi danih možnosti, izbira lahko le med tistim, kar je na razpolago, ne bi razpravljal o tem, ker tele Gore...ljudje niso najprimernejši naslov. Seveda sem vse pomešal, saj je življenje kompleksno, ali pa morda ni!? KOt subjekt menda ne živiš le v gorah, stenah, breznih, jamah, na bolvanih in soteskah, ali pač?
Moram pa gospodu Srmčniku, ki me je nekajkrat poimensko navedel, sporočiti svoje komplimente na strpnost in kulturo polemike, kar občasno kar pogrešam. Upam, da bo ostalo tako tudi v bodoče, nikakor se pa ne strinjam s tezo, da je stvari treba obravnavati ločeno, za vsako odločitvijo in ukrepi stojijo neštevilni interesi, za katere ne vedo le tisti, ki jih uresničujejo.
Pisanje na forumih je ena stvar, lobiranje druga, osebni interesi tretja itd....rezultati pa nekaj čisto petega. Če bi ta svet prepustili le agilnim, aktivnim, prodornim in podobnim osebkom......,...ne bi bilo dobro za preostale, še več, zelo slabo bi bilo. da se ne bom spuščal dalje. Saj teh stvari ni težko razumeti, še znanje ni potrebno, le primeren čut in distanco, kulturo in veselje. Predvsem slednje! Tega pa manjka!
midva s fantom sva šla lani z ladjo Benetke-Patras-Pireji- Kalymnos. Potrebovala sva 3 dni v eno stran, s tem da sva v Pirejih čakala na trajekt za Kalymnos 15 ur, ker ne vozi glih pogosto. Za nazaj sva šla pa iz Kosa, mislim celo da trajekt Patras- Kalymnos vozi vsake 2 dni.
No, letos sva se pa odločila da letiva na Kos pol pa čez s trajektom. Letalska naju je prišla 60.000 s taksami pr agenciji Thalata, Nazorjeva ?, Lj. Če te še kaj zanima, kar vprašaj.
Pa rečimo bobu bob pa naj tudi druga društva zaračunavjo "matičarjem" 30% popust, pa bomo videli kam bo odpeljal vlak...
No to je seveda skrajnost, kakršne se poslužujejo drugi, tam doli v dolini, vsekakor pa bi bilo dobro slišati argumente dotičnega društva in jih poskušati razumeti in najti rešitev, ki bi zadovoljila vse, hkrati pa upam, da tej odločitvi ni botroval (le) pohlep.
Kot vidim nekateri niso niti toliko pismeni, da bi lahko prebrali pripombe, preden dajo svojo. Tukaj ne gre za moj status v gorništvu, tukaj gre za odnos planinske organizacije, še posebej pa nekaterih društev do nas, ki v gore zahajamo. Pa brez skrbi, jaz grem večkrat v gore kot alpinist in običajen gornik, kot pa vodnik. In moja pripomba je bila dana s strani gornika in to na podlagi izkušenj. Pa je Igorju Pavliču to očitno vseeno. Na žalost (ali pa na srečo) pa je povsem pomešal pojme in ni s svojo pripombo povedal ničesar. Če mi slučajno ne verjame, pa lahko na strani www.kozjak.org preveri moje vzpone v zadnjih letih in bo videl, da ne govorim kar tako tja v en dan. In na turah si le stežka izbiramo koče, tudi v tujini, tako da ne gre za manjši ali večji luksus. Ja, mogoče pa bomo imeli kdaj tri Kredarice – eno za bogataše, eno za srednji razred, pa še eno za reveže. Pa tudi ne vem, kaj imajo tukaj veze pisarne, internet in podobne zadeve, še posebej pa vodništvo. Igor Pavlič je verjetno zamešal tematiko. Verjetno ne prvič. Pa tako mimogrede – klientu se pri nas v Sloveniji reče gost. Hribov pa zaenkrat še nihče ni olastninil. Vsak lahko gre tja, kakor se mu pač zdi, ni omejitev. Odločitev vsakega posameznika je ali si bo najel vodnika ali bo šel v kakšen gorniški tečaj prej ali kakorkoli, če bo spal in jedel na planinskih kočah ali kako drugače organiziral svoje gorniške ture. A tukaj gre za to, da nam naša gorniška organizacija s članstvom v njej zagotavlja nekatere ugodnosti, ki pa jih nekatera planinska društva tolmačijo po svoje. Na škodo nas, ki zahajamo v gore. To je bistvo problema.
Vsekakor bi bilo zanimivo prebrati kakšne stare članke. Jaz jih imam zbranih kar veliko, lahko primerjam in vsekakor je razlika med poročanjem običajnih časopisov in Slovenskimi novicami, ki spadajo, vsaj po mnenju mnogih, med bolj “rumeni” tisk. Pa druge tematike tukaj niso pomembne, gre za gorništvo in še posebej nesreče pa so občutljiva zadeva. Pa sem tudi jaz kdaj napisal kakšen tekst za Slovenske novice. In jaz sem samo podal mnenje kar precejšnjega števila tistih, ki takšni tematiki v medijih sledijo. Ni vsaka kritika samo pljuvanje, brez skrbi. Pa sploh ni pomembno pri tem, kaj je kdo preplezal in prehodil. Za “gospoda” pa se jaz sam nimam, še posebej v gorah ne. Pa tudi ni pomemben kakršenkoli gorniški naziv, vsaj kar se pisanja o gorah tiče, temveč povsem preprosto razumevanje gora in občutek za pisanje. Eni ga imajo več, drugi manj. Tudi sam sem bil že kdaj deležen kakšne kritike, pa tega nisem jemal kot pljuvanje. In kritika je lahko tudi dobrodošel nasvet. Če jo je nekdo pripravljen sprejeti, seveda. Pa čim manj pisanja o nesrečah!
Gospodu Borisu Strmšku, baje 42-letnemu pripravniku za gorskega vodnika (nisem preverjal, menda pa bo podatek novinarja g. M. Kunšiča ustrezna referenca) seveda razni popusti in cene po kočah doma in v tujini ne predstavljajo problemov. Stroške vendar pokrivajo klienti, ki ga bodo najeli, ko bo opravil vse potrebne izpite in praktične preizkuse znanja, diplomo GV pa v svoji pisarni obesil na vidno mesto, na prsi pripel značko, na glavi pa nosil kakšno belo kapico s ščitnikom. Še več, verjetno bo svojim strankam priporočal nadstandardne koče, kak EUR več bo sicer stalo, ampak to bo tako ali tako bremenilo tiste kliente, željne avantur.
Čudim se temu napredku in organizaciji, pisarnam in internetni komunikaciji. Sprašujem se, kako so razni Komaci, Kravanje, Oitzingerji, Černute, Dibone, Piazi in drugi zmogli voditi toliko tur brez vse te "navlake" in modrodovanja, celo brez pisarn in ADSL ali optičnega kabla so bili.
Časi se res spreminjajo, nisem pa prepričan, če na bolje! Očitno prihaja čas, ko se bodo olastninili tudi hribi ter vse kar spada zraven.
Odgovor g. Borisu Strmšku, pripravniku za gorskega vodnika
Gore so bile in bodo, je v uvodu knjige Spomin in opomin gora zapisal zdravnik, alpinist in gorski reševalec France Malešič. Vse, kar je v knjigi zbral, je naslovil : »Pokojnim spomin – živim opomin«.
In prav za to gre pri pisanju kronike o nesrečah v gorah. Vse do upokojitve in še malo čez sem počel tudi to za časopisno hišo Delo in za Slovenske novice. Ni bilo lahko, bile so napake, nenamerne. Vseeno so me gorski reševalci v veliki večini »prenašali«, pa ne dobesedno, na akcije. Pomagali so mi z nasveti, dovolili so, da sem bil zraven in me učili.
Tam nikdar ni bilo gospodov, kot je 42-letni Boris Strmšek, pripravnik za gorskega vodnika. Včeraj se je oglasil v polemiki o zadnji nesreči v gorah. Vse skupaj je poenostavil v trditvi, da sem: »pisal iste neumnosti in bil prava mora za tiste, ki se na gore kolikor toliko spoznajo«
Res nisem smučal z Aconcague, nisem plezal v gorstvih in smereh, ki jim on jemlje mero, sem pa z gorskim vodnikom doživel Hanzovo v Prisanku, z alpinistom in gorskim reševalcem pozimi »Kramarco« v Storžiču in še kaj. Ločim alpinistično vrv od tiste za obešanje perila, osebno zaščitno opremo od reševalne opreme…
Le zakaj se g. Boris ni nikoli prej oglasil z nasveti, kako to početi na objektiven, a še dostojen način ?
Vsak si pač sam postavi meje. Jaz sem si jih, že davnega leta 1977 na Zelenici. Tisti večer, ko je plaz moril med dijaki in učitelji.
Pripravniku za gorskega vodnika želim varno vodenje gostov, dobre oprimke, lepe posnetke in malo več takta pri pljuvanju kar počez !
Odgovor na vprašanje je preprost - NE. Že kar nekaj slovenskih gornikov je včlanjenih v avstrijska planinska društva, predvsem zaradi precej večjih zavarovalnih vsot in drugih ugodnosti. Plačaš sicer nekaj več - približnp 50 eurov, zato pa tudi dobiš precej več. Še posebej, če hodiš nekoliko več v tuja gorstva. Kar pa se tiče popustov v kočah, pa je pri nas sploh čudna politika. Zunaj vodniku, ki pripelje skupino v kočo, sploh ne računajo prenočišča (ali minimalno), poleg tega za člane UIAA veljajo dogovorjeni popusti. Res je, da so ponekod tudi privatne koče, kjer je nekoliko drugače, vendar večinoma popusti veljajo. Pod Gran Pardisom sem celo doživel, da so dali popust na hrano s planinsko izkaznico. Pri nas pa se večinoma obnašajo, kot da so si planinska društva, ki imajo planinske postojanke, izmislile gore. Očitno PZS nima več kaj dosti besede pri tem. Mogoče bi jim bilo treba zares podeliti status običajnih gostinskih objektov in se bodo nato zamislili. Že tako vse manj ljudi prenočuje po hribih, s takšnim odnosom društev in predvsem PZS, ki ničesar ne stori v smeri večjih ugodnosti za svoje člane, bo tega se manj. Sicer pa smo nekateri že davno ugotovili, da so cene v tujih planinskih kočah skoraj enake, kot pri nas, čeprav imajo zunaj nekoliko višji stanard. Cene za prenočišča so od 6 do 10 eurov, v najbolj obiskanih oziroma popularnih kočah zaradi tamkajšnjih ciljev (Matterhorn, Mont Blanc...) pa so kakšen euro več. Sicer pa preprost nasvet - izbirajte manj obljudene ture in uporabljajte bivake, pa se ne boste jezili zaradi tega. In tako se ve, katere koče so gornikom bolj prijazne, pa raje obiščite tiste. In lepo se imejte v gorah (kljub manjšim popustom)!
Knjiga Vlasta Kopača Iverí z Grintovcev je bilo le še danes mogoče kupiti pri PZS po prednaročniški ceni (3500 SIT, prodajna je 4400 SIT). Ker pa zaradi novinarske konference te dni ni bilo mogoče telefonsko naročanje, bo Planinska založba upoštevala popust še do petka, 30. junija.
Ni mi jasno, kako so lahko isti ljudje na Komni letos pomladi v petek zvečer zaprli jedilnico ob 22h in tiste, ki smo prišli kasneje (pač po službi) pustili žejne sedet v smrdljivi sušilnici. In to kljub temu, da sva se z ženo vnaprej sporočila svoj prihod. Ko sem drugi dan razvezal mošnjiček, se je tudi prijaznost povečala. Ni vse zlato, kar se sveti. Četudi se sveti glava.
Ta vikend sem bil s prijatelji na Triglavu; potrdim lahko, da tudi v koči na Kredarici obračunavajo 30% popust za člane PZS pri prenočevanju. Najprej nisem vedel, ali sem si narobe zapomnil, da imajo člani PZS 50% popust, sedaj pa vidim, da matičarji počnejo nekaj po svoje; sklep za popust in ekološko takso (me zanima, kam bo resnično šel ta denar) je sicer objavljen v koči.
Podobne stvari (razgrajanje, pijančevanje...) so bile stalnica na Komni že pred prenovo. In ni bilo pričakovati, da bo sedaj kaj drugače. Hvala bogu je nedaleč stran prava planinska postojanka, koča pod Bogatinom, kjer se še najde pravo planinsko vzdušje.
Morda pa bi kazalo spremeniti status Komne v gostinski obrat s prenočišči, seveda pa bi s tem izgubil ugodnosti, ki jih ima kot planinska postojanka ?!
Sicer pa je poleti najlepše pod kakim drevesom, po možnosti ob kakem potočku, v spalni vreči in pod milim nebom.................KJER TIŠINA ŠEPETA
Srečno !
"nova elektrarna pa bi zagotovila toliko električne energije, kot jo porabijo vsa gospodinjstva na območju Ilirske Bistrice in v nekaj sosednjih občinah."
Samo žaromete ugasnemo, ki celo noč po Sloveniji osvetljujejo razne stavbe pa prihranimo 40 mio evrov. Bistrca in sosednje občine imajo dovolj elektrike in te dodatne ne potrebujejo. Je nimajo kam spravit na zalogo. Pa spet prihranimo 40 mio evrov.
Komu torej Elektro Primorska vsiljuje vetrnjaško elektriko in zakaj? Vsiljuje nam gnila jabolka za prvovrstno sadje! Vetrnjaška elektrika ne more in nikoli ne bo zamenjala tiste električne energije, ki jo zdaj dobiva Bistrca in sosednje občine!
In s tako prevaro bi nam, planincem in ljubiteljem širjav in lepot naše domovine Elektro Primorska rada uničila Volovjo reber, v področju načrtovanega Snežniškega parka.
Dolžni smo zanamcem, če je že nam vseeno, ohraniti ta biser Primorske pokrajine!
Vabim vas vse, da se pridružite protestom proti gradnji mega vetrnic v tem lepem kotičku naše domovine!
Pošljite proteste vladi, društvom, ki ohranjajo naše vrednote, vzpodbudite Planinsko zvezo Slovenije in zdaj še Gorniški klub Skala, da naredijo kaj konkretnega proti tej gradnji.
Naj spomnim, da je Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) zbralo v kratkem času pred dvema letoma, pod prejšnjo vlado, preko 8.000 podpisov proti gradnji VE na Volovji rebri. Nujna je nova akcija!
Naravo pojmujemo planinci kot vrednoto. Še posebno planinsko in gorsko naravo. Saj tako se mi zdi, da je planinstvo močno povezano z ohranjanjem lepot narave. Zato, na primer ne pohodimo planinske cvetice. Ali pa bomo dovolili, da pohodijo Volovjo reber??? Rad bi vas premaknil...
Komentarji
Pogodbo o sodelovanju
Lepo, kot kaže se bo članstvo v PZS spet po dolgem času občutno povečalo, vsi člani Skale bodo dobili znamkice PZS, upam, da po isti ceni, kot smo jih plačali člani PZS. V naslednjem letu, pa bo že nova znamkica, verjetno v rumeni barvi.
Še bolj vzpodbudno je, da bodo tudi skalaši pričeli z označevanjem poti, upam, da imajo tudi ustrezno usposobljen kader, kot ga ima PZS.
Imeli naj bi enoten sistem zavarovanja svojih članov, upam. da bo končano tudi dnevna odškodnina. Sedanja zavarovanja so skrajno slaba.
PZS je torej podpisala pogodbo o sodelovanju. Je predsednik PZS imel podporo članstva? Je bilo o tem kaj govora na zadnji skupščini? Je PZS še vedno nepolitična in nestrankarska, kot piše v statutu. Ali si kdo s tem nabira politične točke pred lokalnimi volitvami?
Članice in člani PZS to so vprašanja vredna razmisleka.
Ceste in gore? Hudo!
"Mnogi se v gore podajajo kar v športnih copatih, brez cepina, vrvi, derez in druge nujne gorniške opreme!
K temu bi še dodal, da je vso to opremo treba znati uporabljati, če so na čevljih dereze je v rokah nujen cepin, na nahrbtniku nam ne bo nič koristil ob morebitnem zdrsu, prav tako nam ne bo ubranila glave čelada v nahrbtniku. Učinkovito se lahko ob morebitnem zdrsu ustavimo na prvih metrih zdrsa oz. padca, odvisno seveda tudi od naklona trdnosti snega itd. Za tako ustavljanje je seveda potrebno veliko vaje, teorija nam ne bo nič koristilna. Ustavitev tik nad prepadom pa je samo v filmih.
Kalymnos
Pozdrav!
Na Kalymnos vozita dve trajektni družbi in sicer večji Anek in manjši Delphino. Anek je dejansko trjekt, lahko prevaža tudi vozila, Delfinček pa je hidrogliser, ki pa je občutno hitrejši.
Bojim pa se, da ob uri, ko pridete na Kos, ne vozi nobeden več; zdi se mi, da je fura zadnjega med 20. in 21.uro!
Baje pa se da domeniti tudi z domačini, da te prepeljejo ne glede na uro, le malce dražje te pride, ker delajo v "ilegali". Najbolje, da ko pridete na Kos, greste v pristanišče Mastichari, pa tam na licu mesta preverite kako in kaj.
Skrajno lep Kalymnos vam želim, Cac
Kalymnos
Živjo,
Cac, prosila bi vas če mi lahko poveste kako kej vozijo trajekti do Kalymnosa. Midva bova namreč priletela cca ob 22.30 zvečer, pa nikjer ne najdem, da bi šel še kakšen trajek na Kalymnos ob tej uri.
Hvala pa lp,
Katja
Kalymnos
Pozdrav!
Midva sva lani šla s trajektom, letos pa sva se odločila za letalo, iz Brnika do otoka Kos letiš slabi 2 uri in pol, nato 8 kilometrov do pristanišča Mastichari (s taxijem) in še 40 minut s trajektom do Kalymnosa! Ob ugodnih vezah lahko v štirih urah že preteguješ okončine na soncu! Midva sva potovala z Intelekto, letalo do Kosa (povratna karta in letališke takse pa pridejo ca. 55.000 SIT po glavi. Uživajte maksimalno.
Se splača biti član PZS?
S to svobodo odločanja ni tako enostavno, vedno se odločiš na podlagi danih možnosti, izbira lahko le med tistim, kar je na razpolago, ne bi razpravljal o tem, ker tele Gore...ljudje niso najprimernejši naslov. Seveda sem vse pomešal, saj je življenje kompleksno, ali pa morda ni!? KOt subjekt menda ne živiš le v gorah, stenah, breznih, jamah, na bolvanih in soteskah, ali pač?
Moram pa gospodu Srmčniku, ki me je nekajkrat poimensko navedel, sporočiti svoje komplimente na strpnost in kulturo polemike, kar občasno kar pogrešam. Upam, da bo ostalo tako tudi v bodoče, nikakor se pa ne strinjam s tezo, da je stvari treba obravnavati ločeno, za vsako odločitvijo in ukrepi stojijo neštevilni interesi, za katere ne vedo le tisti, ki jih uresničujejo.
Pisanje na forumih je ena stvar, lobiranje druga, osebni interesi tretja itd....rezultati pa nekaj čisto petega. Če bi ta svet prepustili le agilnim, aktivnim, prodornim in podobnim osebkom......,...ne bi bilo dobro za preostale, še več, zelo slabo bi bilo. da se ne bom spuščal dalje. Saj teh stvari ni težko razumeti, še znanje ni potrebno, le primeren čut in distanco, kulturo in veselje. Predvsem slednje! Tega pa manjka!
Kalymnos
Pozdravljena,
midva s fantom sva šla lani z ladjo Benetke-Patras-Pireji- Kalymnos. Potrebovala sva 3 dni v eno stran, s tem da sva v Pirejih čakala na trajekt za Kalymnos 15 ur, ker ne vozi glih pogosto. Za nazaj sva šla pa iz Kosa, mislim celo da trajekt Patras- Kalymnos vozi vsake 2 dni.
No, letos sva se pa odločila da letiva na Kos pol pa čez s trajektom. Letalska naju je prišla 60.000 s taksami pr agenciji Thalata, Nazorjeva ?, Lj. Če te še kaj zanima, kar vprašaj.
Lp,
Katja
Kalymnos
Hej hej,
bi se vama dalo napisati, kaksne transportne povezave sta uporabila za prihod na otok?
lp,
SAbina
Se splača biti član PZS?
Pa rečimo bobu bob pa naj tudi druga društva zaračunavjo "matičarjem" 30% popust, pa bomo videli kam bo odpeljal vlak...
No to je seveda skrajnost, kakršne se poslužujejo drugi, tam doli v dolini, vsekakor pa bi bilo dobro slišati argumente dotičnega društva in jih poskušati razumeti in najti rešitev, ki bi zadovoljila vse, hkrati pa upam, da tej odločitvi ni botroval (le) pohlep.
Lep pozdrav
Se splača biti član PZS?
Kot vidim nekateri niso niti toliko pismeni, da bi lahko prebrali pripombe, preden dajo svojo. Tukaj ne gre za moj status v gorništvu, tukaj gre za odnos planinske organizacije, še posebej pa nekaterih društev do nas, ki v gore zahajamo. Pa brez skrbi, jaz grem večkrat v gore kot alpinist in običajen gornik, kot pa vodnik. In moja pripomba je bila dana s strani gornika in to na podlagi izkušenj. Pa je Igorju Pavliču to očitno vseeno. Na žalost (ali pa na srečo) pa je povsem pomešal pojme in ni s svojo pripombo povedal ničesar. Če mi slučajno ne verjame, pa lahko na strani www.kozjak.org preveri moje vzpone v zadnjih letih in bo videl, da ne govorim kar tako tja v en dan. In na turah si le stežka izbiramo koče, tudi v tujini, tako da ne gre za manjši ali večji luksus. Ja, mogoče pa bomo imeli kdaj tri Kredarice – eno za bogataše, eno za srednji razred, pa še eno za reveže. Pa tudi ne vem, kaj imajo tukaj veze pisarne, internet in podobne zadeve, še posebej pa vodništvo. Igor Pavlič je verjetno zamešal tematiko. Verjetno ne prvič. Pa tako mimogrede – klientu se pri nas v Sloveniji reče gost. Hribov pa zaenkrat še nihče ni olastninil. Vsak lahko gre tja, kakor se mu pač zdi, ni omejitev. Odločitev vsakega posameznika je ali si bo najel vodnika ali bo šel v kakšen gorniški tečaj prej ali kakorkoli, če bo spal in jedel na planinskih kočah ali kako drugače organiziral svoje gorniške ture. A tukaj gre za to, da nam naša gorniška organizacija s članstvom v njej zagotavlja nekatere ugodnosti, ki pa jih nekatera planinska društva tolmačijo po svoje. Na škodo nas, ki zahajamo v gore. To je bistvo problema.
Boris Strmšek
Umrla planinka in planinec
Vsekakor bi bilo zanimivo prebrati kakšne stare članke. Jaz jih imam zbranih kar veliko, lahko primerjam in vsekakor je razlika med poročanjem običajnih časopisov in Slovenskimi novicami, ki spadajo, vsaj po mnenju mnogih, med bolj “rumeni” tisk. Pa druge tematike tukaj niso pomembne, gre za gorništvo in še posebej nesreče pa so občutljiva zadeva. Pa sem tudi jaz kdaj napisal kakšen tekst za Slovenske novice. In jaz sem samo podal mnenje kar precejšnjega števila tistih, ki takšni tematiki v medijih sledijo. Ni vsaka kritika samo pljuvanje, brez skrbi. Pa sploh ni pomembno pri tem, kaj je kdo preplezal in prehodil. Za “gospoda” pa se jaz sam nimam, še posebej v gorah ne. Pa tudi ni pomemben kakršenkoli gorniški naziv, vsaj kar se pisanja o gorah tiče, temveč povsem preprosto razumevanje gora in občutek za pisanje. Eni ga imajo več, drugi manj. Tudi sam sem bil že kdaj deležen kakšne kritike, pa tega nisem jemal kot pljuvanje. In kritika je lahko tudi dobrodošel nasvet. Če jo je nekdo pripravljen sprejeti, seveda. Pa čim manj pisanja o nesrečah!
Se splača biti član PZS?
Gospodu Borisu Strmšku, baje 42-letnemu pripravniku za gorskega vodnika (nisem preverjal, menda pa bo podatek novinarja g. M. Kunšiča ustrezna referenca) seveda razni popusti in cene po kočah doma in v tujini ne predstavljajo problemov. Stroške vendar pokrivajo klienti, ki ga bodo najeli, ko bo opravil vse potrebne izpite in praktične preizkuse znanja, diplomo GV pa v svoji pisarni obesil na vidno mesto, na prsi pripel značko, na glavi pa nosil kakšno belo kapico s ščitnikom. Še več, verjetno bo svojim strankam priporočal nadstandardne koče, kak EUR več bo sicer stalo, ampak to bo tako ali tako bremenilo tiste kliente, željne avantur.
Čudim se temu napredku in organizaciji, pisarnam in internetni komunikaciji. Sprašujem se, kako so razni Komaci, Kravanje, Oitzingerji, Černute, Dibone, Piazi in drugi zmogli voditi toliko tur brez vse te "navlake" in modrodovanja, celo brez pisarn in ADSL ali optičnega kabla so bili.
Časi se res spreminjajo, nisem pa prepričan, če na bolje! Očitno prihaja čas, ko se bodo olastninili tudi hribi ter vse kar spada zraven.
Umrla planinka in planinec
Odgovor g. Borisu Strmšku, pripravniku za gorskega vodnika
Gore so bile in bodo, je v uvodu knjige Spomin in opomin gora zapisal zdravnik, alpinist in gorski reševalec France Malešič. Vse, kar je v knjigi zbral, je naslovil : »Pokojnim spomin – živim opomin«.
In prav za to gre pri pisanju kronike o nesrečah v gorah. Vse do upokojitve in še malo čez sem počel tudi to za časopisno hišo Delo in za Slovenske novice. Ni bilo lahko, bile so napake, nenamerne. Vseeno so me gorski reševalci v veliki večini »prenašali«, pa ne dobesedno, na akcije. Pomagali so mi z nasveti, dovolili so, da sem bil zraven in me učili.
Tam nikdar ni bilo gospodov, kot je 42-letni Boris Strmšek, pripravnik za gorskega vodnika. Včeraj se je oglasil v polemiki o zadnji nesreči v gorah. Vse skupaj je poenostavil v trditvi, da sem: »pisal iste neumnosti in bil prava mora za tiste, ki se na gore kolikor toliko spoznajo«
Res nisem smučal z Aconcague, nisem plezal v gorstvih in smereh, ki jim on jemlje mero, sem pa z gorskim vodnikom doživel Hanzovo v Prisanku, z alpinistom in gorskim reševalcem pozimi »Kramarco« v Storžiču in še kaj. Ločim alpinistično vrv od tiste za obešanje perila, osebno zaščitno opremo od reševalne opreme…
Le zakaj se g. Boris ni nikoli prej oglasil z nasveti, kako to početi na objektiven, a še dostojen način ?
Vsak si pač sam postavi meje. Jaz sem si jih, že davnega leta 1977 na Zelenici. Tisti večer, ko je plaz moril med dijaki in učitelji.
Pripravniku za gorskega vodnika želim varno vodenje gostov, dobre oprimke, lepe posnetke in malo več takta pri pljuvanju kar počez !
Mirko Kunšič - novinar
Se splača biti član PZS?
Odgovor na vprašanje je preprost - NE. Že kar nekaj slovenskih gornikov je včlanjenih v avstrijska planinska društva, predvsem zaradi precej večjih zavarovalnih vsot in drugih ugodnosti. Plačaš sicer nekaj več - približnp 50 eurov, zato pa tudi dobiš precej več. Še posebej, če hodiš nekoliko več v tuja gorstva. Kar pa se tiče popustov v kočah, pa je pri nas sploh čudna politika. Zunaj vodniku, ki pripelje skupino v kočo, sploh ne računajo prenočišča (ali minimalno), poleg tega za člane UIAA veljajo dogovorjeni popusti. Res je, da so ponekod tudi privatne koče, kjer je nekoliko drugače, vendar večinoma popusti veljajo. Pod Gran Pardisom sem celo doživel, da so dali popust na hrano s planinsko izkaznico. Pri nas pa se večinoma obnašajo, kot da so si planinska društva, ki imajo planinske postojanke, izmislile gore. Očitno PZS nima več kaj dosti besede pri tem. Mogoče bi jim bilo treba zares podeliti status običajnih gostinskih objektov in se bodo nato zamislili. Že tako vse manj ljudi prenočuje po hribih, s takšnim odnosom društev in predvsem PZS, ki ničesar ne stori v smeri večjih ugodnosti za svoje člane, bo tega se manj. Sicer pa smo nekateri že davno ugotovili, da so cene v tujih planinskih kočah skoraj enake, kot pri nas, čeprav imajo zunaj nekoliko višji stanard. Cene za prenočišča so od 6 do 10 eurov, v najbolj obiskanih oziroma popularnih kočah zaradi tamkajšnjih ciljev (Matterhorn, Mont Blanc...) pa so kakšen euro več. Sicer pa preprost nasvet - izbirajte manj obljudene ture in uporabljajte bivake, pa se ne boste jezili zaradi tega. In tako se ve, katere koče so gornikom bolj prijazne, pa raje obiščite tiste. In lepo se imejte v gorah (kljub manjšim popustom)!
Se splača biti član PZS?
Enostavna zadeva; ali ni najbolje, da izgubijo status planinske postojanke in postanejo hoteli, kar tudi najbolje ustreza dejanskemu stanju.
Iverí z Grintovcev
Knjiga Vlasta Kopača Iverí z Grintovcev je bilo le še danes mogoče kupiti pri PZS po prednaročniški ceni (3500 SIT, prodajna je 4400 SIT). Ker pa zaradi novinarske konference te dni ni bilo mogoče telefonsko naročanje, bo Planinska založba upoštevala popust še do petka, 30. junija.
Se splača biti član PZS?
Ni mi jasno, kako so lahko isti ljudje na Komni letos pomladi v petek zvečer zaprli jedilnico ob 22h in tiste, ki smo prišli kasneje (pač po službi) pustili žejne sedet v smrdljivi sušilnici. In to kljub temu, da sva se z ženo vnaprej sporočila svoj prihod. Ko sem drugi dan razvezal mošnjiček, se je tudi prijaznost povečala. Ni vse zlato, kar se sveti. Četudi se sveti glava.
Se splača biti član PZS?
Ta vikend sem bil s prijatelji na Triglavu; potrdim lahko, da tudi v koči na Kredarici obračunavajo 30% popust za člane PZS pri prenočevanju. Najprej nisem vedel, ali sem si narobe zapomnil, da imajo člani PZS 50% popust, sedaj pa vidim, da matičarji počnejo nekaj po svoje; sklep za popust in ekološko takso (me zanima, kam bo resnično šel ta denar) je sicer objavljen v koči.
Se splača biti član PZS?
Podobne stvari (razgrajanje, pijančevanje...) so bile stalnica na Komni že pred prenovo. In ni bilo pričakovati, da bo sedaj kaj drugače. Hvala bogu je nedaleč stran prava planinska postojanka, koča pod Bogatinom, kjer se še najde pravo planinsko vzdušje.
Morda pa bi kazalo spremeniti status Komne v gostinski obrat s prenočišči, seveda pa bi s tem izgubil ugodnosti, ki jih ima kot planinska postojanka ?!
Sicer pa je poleti najlepše pod kakim drevesom, po možnosti ob kakem potočku, v spalni vreči in pod milim nebom.................KJER TIŠINA ŠEPETA
Srečno !
Prva vetrna elektrarna postaja resničnost
"nova elektrarna pa bi zagotovila toliko električne energije, kot jo porabijo vsa gospodinjstva na območju Ilirske Bistrice in v nekaj sosednjih občinah."
Samo žaromete ugasnemo, ki celo noč po Sloveniji osvetljujejo razne stavbe pa prihranimo 40 mio evrov. Bistrca in sosednje občine imajo dovolj elektrike in te dodatne ne potrebujejo. Je nimajo kam spravit na zalogo. Pa spet prihranimo 40 mio evrov.
Komu torej Elektro Primorska vsiljuje vetrnjaško elektriko in zakaj? Vsiljuje nam gnila jabolka za prvovrstno sadje! Vetrnjaška elektrika ne more in nikoli ne bo zamenjala tiste električne energije, ki jo zdaj dobiva Bistrca in sosednje občine!
In s tako prevaro bi nam, planincem in ljubiteljem širjav in lepot naše domovine Elektro Primorska rada uničila Volovjo reber, v področju načrtovanega Snežniškega parka.
Dolžni smo zanamcem, če je že nam vseeno, ohraniti ta biser Primorske pokrajine!
Vabim vas vse, da se pridružite protestom proti gradnji mega vetrnic v tem lepem kotičku naše domovine!
Pošljite proteste vladi, društvom, ki ohranjajo naše vrednote, vzpodbudite Planinsko zvezo Slovenije in zdaj še Gorniški klub Skala, da naredijo kaj konkretnega proti tej gradnji.
Naj spomnim, da je Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) zbralo v kratkem času pred dvema letoma, pod prejšnjo vlado, preko 8.000 podpisov proti gradnji VE na Volovji rebri. Nujna je nova akcija!
Naravo pojmujemo planinci kot vrednoto. Še posebno planinsko in gorsko naravo. Saj tako se mi zdi, da je planinstvo močno povezano z ohranjanjem lepot narave. Zato, na primer ne pohodimo planinske cvetice. Ali pa bomo dovolili, da pohodijo Volovjo reber??? Rad bi vas premaknil...