Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Komentarji

Xice

Tone Škarja, ponedeljek, 26. november 2018, ob 10:18

Čestitke. Še se najde prostor za divje živali; ovcam je težje.

Objavi

Katarina Kadivec, sreda, 21. november 2018, ob 14:04

Pozdravljeni;

V okviru študentskega tabora, ki je potekal konec septembra 2018, smo se skupina okoli 20 študentov, na eno izmed tur podali tudi na Prestreljenik. Delali smo krožno turo in sestopili mimo bivaka in zaprte koče Petra Skalarja. Bivak velja za arhitekturno zanimivost, zato je kratek počitek potekal v okolici bivaka. Se razme, da smo si iz radovednosti pogledali tudi njegovo notranjost, naredili nekaj fotografij in jo nato mahnili proti dolini in PUS Bavšica, kjer smo bili nastanjeni. Bivak smo pustili v stanju, kakršnem smo ga dobili, torej čistem in urejenem.
Zavedati pa se morate, da smo bili celoten čas študentskega tabora, nastanjeni v PUS-u, prav tako, tako velika skupina ne bi morala prespati v bivaku.
Vsi priostni, pa so odrasli ljudje, katerih odnos je bil po mojem mnenju primeren in spoštljiv.

Katarina Kadivec, vodja študentskega tabora

Objavi

Igor Pavlič, torek, 20. november 2018, ob 18:16

Postaviti bivak poleg planinske koče PZS (PD Bovec) je verjetno unikum v vseh Alpah! Morda bi moral biti večji, sploh poleti?

Aljažev stolp

Igor Pavlič, nedelja, 11. november 2018, ob 17:49

"... Jakob Aljaž, ki je 15. aprila 1895 z občinama Dovje in Mojstrana sklenil kupno pogodbo o odkupu zemljišča vrh Triglava..." Zdaj imamo pa še eno različico, zemljo oz, kamenje, kjer stoji Aljažev stolp, sta si nekoč "kao" delili občini Dovje in Mojstrana? Kdaj sta bili to sploh dve občini in od kdaj sta dve občini prodajali isto zemljo? Za nameček Aljaž sploh ni plačal s svojim denarjem, ampak ga je vzel iz skrbniškega računa svoji nečakinji. In po njegovi smrti ta parcelca menda ni bila podržavljena ali kao drugače nacionalizirana! Morda pa jo bo nazaj zahtevala ljubljanska nadškofija?

Gojzarsko uglašeni korak

Iztok Snoj, sobota, 10. november 2018, ob 10:47

Pri novih gojzarjih sem občasno med sestopom čutil suha usta, pa tiščalo me je na stran, in še kaj bi se našlo. Sicer je dobro vedeti, kaj človek hoče (npr. proizvajalec, pri katerem veš, da imajo njihovi izdelki kopito, primerno njegovii nogi, kje bo to kupil in kod imajo dobre svetovalce.

Kolumna 07

Primož Auersperger, sobota, 10. november 2018, ob 08:56

https://www.theuiaa.org/documents/sport/THE-SCALES-OF-DIFFICULTY-IN-CLIMBING_p1b.pdf

Kolumna 07

Borut Kantušer, petek, 9. november 2018, ob 12:09

Zdravo !

Citat : "... smeri z oceno 6a (kar je tablični ekvivalent VI+)..."

Po Wikipedijini tabeli je 6a = VI
https://fr.wikipedia.org/wiki/Cotation_en_escalade#Table_de_comparaison

Sicer je tudi ta tabela subjektivna. Vemo da navita V+ je kdaj lahko = 6a.

Prvenstvena Lame

Peter Podgornik, petek, 9. november 2018, ob 08:55

Čestitke obema za idejo, izbrano in že leta 2015 visoko potegnjeno smer, ki je naslednje leto opozorila Ankerja, da je narava naša večna gospodinja. Lama je kmalu za tem s solo vzponom pokazal iz kakšnega testa je, vrh je bil zelo blizu, letos pa je očitno s prvim vzponom nanj uresničil skupne in svoje želje.
Odličen ogled filma je odraz današnjega časa v vrhunskem plezanju, pogledi na plezanje so tastarim za obujat spomine, mladim pa lahko izzivi za prihodnost.

Če bo Lama, dobil kakšno prestižno nagrado v obliki azijskega ali evropskega cepina bo lepo, verjetno pa imata največjo vrednost cepina s katerima se je vrnil s te čudovite gore.

Gojzarsko uglašeni korak

Igor Pavlič, četrtek, 8. november 2018, ob 10:30

Žal je tako, da pri novih gojzarjih, ki jih probaš v trgovini in se ti zdijo optimalni, lahko samo upaš, da bodo udobni in funkcionalni tudi ko bodo uhojeni. Pozabljajmo, da se nekateri res prilagodijo nogam in načinu hoje, drugi pa čez čas postanejo pošvedrani ali še kaj. Vsak proizvajalec ima pač svoje oblike in patente, tudi naše noge in hoja nista stalnica. Časi, ko smo imeli pozimi enake gojzarje kot poleti, na pohodih enake kot v stenah ali v slapovih so že zdavnaj minili, vsaka univerzalna obutev ni dobra za nobeno namensko uporabo, vedno gre za kompromis, več kot dva para obutve običajno ne nosimo nikamor! Pa saj je hudo s tem tudi pri pancerjih.

Gojzarsko uglašeni korak

Primož Auersperger, sreda, 7. november 2018, ob 09:04

Ja za nekatere z občutljivimi nogami je nakup gojzarjev res prava znanost. Pa še njihove izkušnje so lahko zelo subjektivne, ker se tudi vzroki občutljivih nog medsebojno razlikujejo.

Pumori Romunom

Tone Škarja, ponedeljek, 29. oktober 2018, ob 14:13

..., mi pa raje o vrtanju podolgem in počez!

Kolumna 06

Jan Podgornik, petek, 26. oktober 2018, ob 14:42

Pripravil sem kratko anketo na to temo: https://goo.gl/forms/h3DfsRpphhBWoVJX2
Če jo izpolni dovolj ljudi objavim rezultate.

Kolumna 06

Borut Kantušer, petek, 26. oktober 2018, ob 10:15

Glede kaj se bi smelo svedrati : recimo da smeri za katere so ocene napisane z palčkami (III, VI), te sigurno ne. Te smeri naj bi se pustilo pri miru.

Pumori 2018 - poročilo

Tone Škarja, četrtek, 25. oktober 2018, ob 16:53

"Neužiten" je bil že 2009 ob spominski odpravi E´79, pa tudi njegova okolica.

H Kolumni 06

Črt Šuštar, sreda, 24. oktober 2018, ob 10:56

Konflikt med različnimi interesnimi skupinami, ki souporabljajo nek prostor (mesta, gozdovi,…) nikakor ni nov, le da ga v primeru gora zaradi osebne vpletenosti bolj zaznavamo. Kot način odločanja v teh zadevah je na mnogih področjih (bolj ali manj posrečeno) uveljavljeno participativno odločanje. Namen je, da imajo pravico do soodločanja vsi deležniki, krovna organizacija pa deluje kot moderator argumentirane debate (in ne kot avtokratski odločevalec). Kot je zapisal Vili gre razumeti poziv kot prvi korak v to smer, končni cilj pa je dogovor, ki ga bo moč spoštovati. Gre seveda za kompromis, ki pa je neprimerno boljša alternativa trenutno sporadičnemu razvoju. Nekateri že objavljeni zapisi ponujajo odlične konkretne predloge in le želimo si lahko, da bodo vse strani enako konstruktivne.

H Kolumni 06

Vili Guček, torek, 23. oktober 2018, ob 15:35

Odgovor je ponekod tik ob cesti. E12. Vprašanje tudi.

H Kolumni 06

Igor Pavlič, torek, 23. oktober 2018, ob 14:51


Ali sploh še kdo, ki se ukvarja z aktivnostmi v naravi, pa naj gre za jamarje, lovilce metuljev, jadralce, potapljače ali kogarkoli že, toliko modrovanja in doneskov, kot jih je v zvezi z gorami in stenami, toliko jih očitno ni v zvezi nobenimi drugimi področji tega planeta, kjer je prisoten človek!? O tem je neskončno knjig, člankov, "esejev", "razprav", avtobiografij in še obilo drugega čtiva, to je res neverjetno! Pa kaj imajo na ostalih področjih delovanja ljudje resnično kaj manj problemov in frustracij, kot ravno v skalah, ledu in snegu?

Kolumna 06

Matija Jošt, nedelja, 21. oktober 2018, ob 20:14

»Svet je vse manjši, čas pa zdaj in vekomaj tiran razdalje« (Boris A. Novak, prvi verz epa Vrata nepovrata)

Vili super si napisal! Res Te spoštujem, dobro argumentiraš vrtanje in marsikje se s tabo strinjam vseeno pa se ne morem strinjati s trditvijo, ki jo navajaš že v uvodu, kjer si med drugim zapisal »za vse je dovolj prostora«. To očitno ni res, saj Jerneju zmanjkuje prostora v Kotečniku, že prej pa ugotavljaš glede Paklenice, da »V tamkajšnjih stenah so verjetno res pustili premalo neopremljenih smeri, saj kakovost skale omogoča visoko stopnjo varnosti z uporabo sodobnih premičnih varoval.« Če je prostora dovolj za vse, kako po tem takem pojasniti čiščenje smeri, ki se ga lotevajo tudi nekateri mlajši plezalci (npr. Cerro Torre). Morda pa se čutijo oropane? Prostora zmanjkuje tudi tistim, ki zagovarjajo vrtanje saj očitno čutijo potrebo po (pre)opremljanju smeri, ki so bile preplezane brez svedrovca, ali celo brez zabitega klina. V nekaterih primerih se celo povozi kakšna obstoječa smer (npr. skoraj celotna Babna, ali pa smer Moč Duha v Cinah). Prav zaradi prostora, je potrebno postaviti merila in SE JIH DRŽATI! V Sloveniji nikoli nismo imeli tradicije ne vrtanja ali pa ne zabijanja klinov. Tako v Sloveniji nimamo plezalnega območja brez svedra. Niti v nižinah, niti v hribih, niti v naših glavah! Morda pa je čas, da ga določimo. Torej, kje bo naš Slovenski prostor brez svedra? Ga še imamo?

Nanizala je že 1800 vzponov

Tone Škarja, nedelja, 21. oktober 2018, ob 15:33

Vsa čast in priznanje, pa vse brez podstavljenih moških ramen. Že dolgo jo poznam, kar ni težko, saj se (skoraj) nič ne spreminja.

Kolumna 06

Primož Auersperger, sobota, 20. oktober 2018, ob 19:09

Še prevod originalnega komentarja, za katerega se iskreno opravičujem.
Zdaj se tu pogovarjamo o nečem, kar je drugod že nekaj desetletij golo dejstvo. Kot pri drugih stvareh, na primer turizmu, tudi tu zaostajamo omenjenih nekaj desetletij. Ampak ko so se začele spremembe pri njih, se je morala umakniti generacija tradicionalistov, nove generacije pa pač prinašajo nova stvari. Kaj je dobro in kaj ne pa ne morejo soditi ne eni ne drugi, pač staro se umakne novemu po povsem naravni poti.

« Prejšnja stran | Število komentarjev: 10075 | Stran 2 od 504 | Naslednja stran »
eXTReMe Tracker