Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Komentarji

Plačilo

Igor Pavlič, ponedeljek, 23. april 2018, ob 08:33

Morda bi se lahko v izogib težavam s plazovi, podrtimi drevesi, škodo, ki jo povzroča voda itd., lahko odločili za izgradnjo razglednega stolpa, kot ga načrtujejo na obali med Koprom in Izolo, z dvigalom seveda, morda še z nekaj 10 m dolgim steklenim vodoravnim podestom nad izvirom. Tako bi ubili dve muhi na en mah: ogled ne bi bil oviran zaradi naravne škode, ki ne le da uničuje obstoječe dostope (le kdo boi plačeval popravila!), ampak tudi zakriva poglede, hkrati pa bi omogočal obisk tudi gibalno in kako drugače oviranim ljudem. Poleg tega bi bile turistom na voljo popolnoma drugačne vizualne prespektive in vedute, kakršnih obiskovalci s poti zdaj niso deležni! Menda ne bomo postali le pri zajlah ("Zip-line" po domače, ampak ni za vsakogar, le za korajžne in voljne plačila) čez neke grape in doline!? Morda bi ekologi protestiralki, ampak lahko bi tudi postavili "najvišjo" nelovskop opazovalnico, podoben štant, kot stoji v "Slovenia Eco Resortu pod Veliko planino", natančneje v vasi Godič pri Kamniku, med cesto v Stahovico in desnim bregom Bistrice. Človeški ustvarjalnosti je treba dati proste roke, sicer ne bo napredka!

Kitajec

Tone Škarja, sreda, 18. april 2018, ob 11:28

Občudovanja vredna vztrajnost - prihaja obdobje Azije!
Vendar pa popravek, oziroma dopolnilo:
Kitajska odprava 1975 (vodja Shih-Chan-Chun, isti kot 1960)) je vrh dosegla, ne pa seveda vsi člani; filmski snemalec in morda še kdo je umrl. Na vrh so 27. 5. 1975 prišli:
Phantog (druga ženska, 9 dni za Japonko Junko Tabei), Sodnam Norbu, Lo-Tse, Hou-Sheng-fu, Samdrub, Darphuntso, Kunga Pasang, Tsering Tobgyal in Ngapo Khyen.
To je bil hkrati drugi vzpon s severa. Kitajci so na vrhu postavili triangulacijsko piramido, izmerili višino (nekaj cm pod 8848 m) in posneli geološko sliko od 4700 m do vrha. Našli so tudi truplo (verjetno Malloryja) na 8100 m, Phantog je morala na vrhu dlje časa mirovati, da so ji lahko bezžično snemali EKG.
Tone Škarja

Plačilo

Marjeta Štrukelj, sreda, 18. april 2018, ob 09:32

… le glejte, da bo izvir Soče dostopen tudi v salonarjih z visokimi petkami, da vam ne uide niti ena duša!

Zdi se mi, da je zdaj dostop ravno dovolj adrenalinski, da zapusti obiskovalcu nepozaben vtis mogočnosti narave in dovolj varen, da ga povprečen ljubitelj narave lahko doseže. Z vstopnino ali brez, to je druga stvar.

Se strinjam, do invalidov pa bi bil urejen dostop najbrž zelo prijazen korak, a tudi verjamem v velikodušnost prikrajšanih, da vam ne bi zamerili, če jim dostopa do izvira ne omogočite. Če mislite nanje, vsekakor upam, da ste (boste?) še pred ureditvijo izvira Soče popravili razsuto razgledišče ob nekdanji postaji vojaške tovorne žičnice na vršiški cesti, ki je bilo dostopno tudi invalidom. Ob mojem zadnjem obisku Trente jeseni je bilo v tako klavrnem stanju, da me je bilo iskreno sram, ker imam še vedno obe nogi. Ampak ob ideji o varni poti do izvira pač niste mislili na invalide, priznate?

Nekje sem prebrala besede Dr. Petra Skoberneta obiskovalcem, ki bi jih morali odločevalci v narodnem parku vsekakor poznati:
»Pomembno je, kako bomo spoznanja uporabili – za bogatenje svoje zavesti ali za potešitev pohlepa. Odločitev je v rokah vsakega posameznika, vsota odločitev pa ima daljnosežne posledice, dobre, manj dobre ali celo uničujoče. Bistveno je torej, da odkrivanje spodbudi in utrdi spoštovanje, ki zmore uravnotežiti morebitne želje po pretirani koristi.«

Stara Kugyjeva pot in Direttissima na Triglav

Dušan Škodič, ponedeljek, 16. april 2018, ob 12:35

Rezultat je že nekaj časa izenačen: opuščena Direttissima je le skupek potrganih jeklenic, od "Morbegne" pa ni ostala niti sled

Stara Kugyjeva pot in Direttissima na Triglav

Jaka Ortar, ponedeljek, 16. april 2018, ob 12:11

Še nekaj sem našel...

DŠ: "Abramovemu mnenju, da Kugyjeva pot ni niti zaznamovana niti nadelana, kljub njeni pretežni pozabljenosti ne morem pritrditi. Na skalah lahko še opazimo sled obledelih oznak (rdečih črt), na njenem koncu pod Plemenicami pa naletimo na dve stari, še uporabni jeklenici."

Trentar je Kugyjevo pot tako označil leta 1904 (PV 1904/07):
"ta pot, ki je bila dozdaj najkrajša, pa uživa le po krivici ime poti, ker ni niti zaznamenovana, še manj pa nadelana".

Seveda, saj je primorska sekcija OAV na pobudo Kugyja (ta je ureditev poti napovedal že l. 1883!) pot nadelala šele leta 1905, Komar pa je bil "odprt" oktobra 1903. Očitno so tudi malo tekmovali, a obe poti sta danes opuščeni - 2:0 za italijansko vojsko.

Stara Kugyjeva pot in Direttissima na Triglav

Dušan Škodič, ponedeljek, 16. april 2018, ob 07:57

Jaka bravo, izredno analitično se lotevaš imenoslovja in zgodovine, digitalizacija PV pa je tudi koristna zadeva za to delo. Glede objektov in poti je treba tudi skozi kasnejše članke, naše vedenje se je zadnjih nekaj let s pomočjo italijanskih arhivov dopolnjevalo, najbolj banalen primer je bilo kar napačno ime vojašnice pod Triglavom ...

Stara Kugyjeva pot in Direttissima na Triglav

Jaka Ortar, nedelja, 15. april 2018, ob 18:25

Še nekaj zanimivih dodatkov in tudi dilem iz literature v zvezi s potmi med Zadnjico in Morbegno:
1) Kugy in Mota, 8.8.1881:
"Šla sta sprva po že obstoječi pastirski stezi »Čez skok« do starega tamarja, odtod pa naravnost po strmi grapi, ki sega prav do zadnjega stolpa Plemenic ..."
http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_2401_145_176.pdf

"S poti »Čez Ruše« pa krene približno sredi pastirska, sedaj komaj vidna pot na desno v bok med travnatim ruševjem približno v eni uri do nekdanjega tamarja »Pri Bajti«."
http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1928_08.pdf#page=5

Le kje je potekala ta stara pastirska steza "Čez skok" med travnatim rušjem?
Verjetno ne v okviru mulatiere?

Zanimivo je, da Tuma v PV še avgusta 1928 ne omenja mulatiere (čez Skok gre pastirska steza, naprej proti Doliču pa lovska),
l. 1929 pa mulatiera že obstaja. http://www.gore-ljudje.net/objava/113407/

2) Tuma se v svojem članku obregne ob imena poti (Bambergova, Kugyjeva, Tominškova).
Ime Kugyjeva pot se po Tumi upravičeno nanaša le na pot od Morbegne prek Triglavske škrbine na Triglav, ki je bila verjetno prvič preplezana na Kugyjevo pobudo. http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1928_07.pdf#page=1

Nižji odsek poti iznad Korit (Zadnjica) do Morbegne, torej čez Skok, so poznali že trentarski lovci, pa tudi pastirji, ki so pasli na Plemenicah.
Pot iz Zadnjice na Luknjo naj bi imenovali "Čez Ruše" - po rušnati gredini med Koriti in Skokom.
S te poti se v desno (na vzhod) odcepi pot "Čez Skok", ki pripelje na zgornje pašnike. Na njihovem spodnjem robu je bila včasih pastirska kočica (tamar), a gotovo to ni bilo na mestu ruševin Gemone ali Jolande.
http://www.gore-ljudje.net/objava/113407/

Pastirska koča ("Pri Bajti") je morala biti še pol ure hoda niže (tako Tuma), sklepam da na višini 1650 ali 1680 m:
"Ko sva krenila okoli 6. ure iz steze čez Rušo, ki pelje na Luknjo, na desno stran pod Skok ... Skalnata steza skozi Skok nemškega planinskega društva je strma, a dobro nadelana; prehodila sva jo v pičli pol uri. Ob 6 1/2 uri sva bila »Pri Bajti«, zapuščenem tamarju. Ob 7 uri sva bila pod Šijo; tako se imenuje pečina pod točko 2468m Lechnerjeve izdaje zemljevida 1:50.000. Tu imajo vodniki svoje navadno počivalo; torej sva se oddahnila kakih 20 minut. Izpod Šije zavije pot na levo čez sesutine na Zelenico..."
http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1910_09.pdf#page=1

Pod šijo, kjer zaviješ proti levi proti Plemenicam, so danes ruševine Gemone (1780 m).
Torej je bila zapuščena pastirska koča na pol poti med potjo proti Luknji in Gemono.

Ali kdo ve, kje točno?

3) O "novi" poti čez Komar
Tominšek:
"Po Nemškem planinskem društvu prirejena stara pot čez Skok je nepraktična, dosti daljša in posebno radi prožečega se kamenja nevarna. Pot črez Skok rabi zvezo iz Zadnjice proti Luknji črez »rušo« in krene ne daleč pod Luknjo v triglavske stene, zavije pa takoj v smer proti Kanjavcu nazaj in vodi dolgo po nevarnih policah deloma navzdol v žleb pod Doličem, kjer pride na našo novo pot črez Komar; do velikega snežišča pod Doličem se združi s potjo črez Komar ..."
http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1905_08.pdf#page=15

Tominšek o gradnji poti čez Komar
"Še bolj nas je mikala zveza iz Trente na Triglav. Baš v tistem času nam je začel dopisovati g. vikar Abram (vulgo Trentar) o nekem tačas nepristopnem Komarju, ki baje vodi prav naravnost z Zadnjice pod vrh Triglava. Obljubil nam je vsestransko pomoč Trentarjev, ako nadelamo pot čez Komar, ker so radi paše pod Doličem tudi Trentarji želeli to zvezo."
http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1908_11.pdf#page=13

"Stara nemška pot čez »Skok« je šla iz Zadnjice čisto pod Luknjo, se je potem z velikanskim ovinkom obrnila nazaj proti Kanjavcu in je držala visoko gori pod Doličem v to vdolbino ob Kanjavcu; zveza iz Zadnjice naravnost na Dolič je imela torej omogočiti najbližji pristop."
http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1909_01.pdf#page=10

4) V istem obdobju, kot so nadelali pot čez Komar, so uredili tudi bližnjico z Doliča na Planjo (proti Triglavu). Stara pot je namreč (če prav razumem zapise v PV) potekala okoli Šmarjetne glave in je bila precej daljša, manj udobna (grušč), manj razgledna in nevarna (snežišča v zgodnjem poletju) kot nova pot približno v območju današnje markirane poti (mulatiere).

Resnica o Morbegni

Jaka Ortar, nedelja, 15. april 2018, ob 17:04

Jolanda in Gemona sta 100 m niže, kot so zapisali v IT vodničku:
1740 m Jolanda
1780 m Gemona

Drzna ostrica nad Bovcem

Jaka Ortar, torek, 10. april 2018, ob 14:25

Na fotografiji označena imena, o katerih pišem spodaj: http://shrani.si/f/2e/dA/1A98Splb/prestreljenikv2.jpg

H Gorazdovi odlični analizi Tumovega Imenoslovja bi dodal še nekaj podrobnosti, ki jih je Tuma zapisal v članku o turi od stare kaninske koče proti Rombonu, in se mi zdi, da pojasnijo nekatere dileme.
http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1912_07.pdf#page=7

GG: "Dilema je, ali je Vrh Škrbinice (2) – z zapisano višino vred – ime za škrbino ali vrh, ..."

GG: "S tega vrha greben strmo pade v škrbino (1), nad njo pa se greben Stadorja šele dobro začne in tudi vzpne najvišje pod nebo. Vrh, pod katerim je precej veliko naravno okno, ki ga lahko opazujemo s poti skozi Krnico, je visok 2235 m (2), vendar v vsej razpoložljivi literaturi nisem našel imena zanj. Vodniki o tej koti molčijo, prav tako tudi skrbni Tuma."

1 - Ovčja škrbina; to škrbino Tuma imenuje Ovčja škrbina, višina je 2189 m. Prek nje je očitno (narisana je tudi na TTN10) nekoč vodila pot s Škripov proti Prevali.
2 - Vrh Škrbinice; Tuma jasno navede, da je to prvi vrh desno (JV) od Ovčje škrbine.
Tuma: "Rabila sva do Ovčje Škrbine skoraj celo uro. Na desno od nje je Vrh Škrbine (2145m)."
Višina tega vrha je v resnici 2235 m.

GG: "Tudi druge višine malo »strižejo« z današnjimi meritvami, a nekako se lahko razbere (vsaj upam, da razmišljam prav), da je Vrh Jérebčeve police (3) današnji Veliki Stador (dvoglavi vrh: 2165 m in 2161 m), Sklep pa je zapisan pri koti 2135 m (kar je v Tumovi knjigi Stador), kjer se, če se malo poigram z imenom, razcepljeni greben, ki se dviga z južne in jugovzhodne strani (v njem je tudi Mali Stador, 1970 m), sklene in se združen nadaljuje proti severu."

3 - ni nujno, da je Vrh Jerebčeve police najvišja kota med vrhom 2135 m in Vrhom Škrbinice - lahko je le vrh nad "Jerebčevo polico". Kje je ta polica, je pa drugo vprašanje; sklepam, da mora to biti pašni prehod ali predel. Uporabniki prostora, ki so si izmislili imena, niso imeli pred seboj zemljevida, da bi vedeli, kateri vrh (oz. najvišjo koto) morajo poimenovati. Zato je čisto možno, da je Vrh Jerebčeve police tisti s koto 2161 m, saj ima ta tako na severno kot na južno stran travnate vesine in police, medtem ko je najvišji vršiček 2165 m bolj prepaden. A to je zgolj ugibanje.

Tuma "Stador" imenuje samo zadnji (južni) vrh (ne greben) 2135 m, preden se pobočje strmo spusti proti Krnici.
Tuma: "Stadôr, ki je videti kot lep Stožeč iz doline".
"Sklep" bi po Tumi lahko bile južne vesine Stadorja ali pa mini zatrep doline pod temi vesinami.

** DODANO 14 dni kasneje **
Tuma v svoji "morfologiji in terminologiji za alpiniste" navede "sklep" kot zatrep doline:
sklep, nem. Talschluß
**

Omenjena imena na fotografiji: http://shrani.si/f/2e/dA/1A98Splb/prestreljenikv2.jpg

Dr. H. Tuma zanimivo razlaga ime Studor v dveh svojih člankih:

Krn, PV 1908/08-09 http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1908_08_09.pdf#page=8
"Stadór: glavni steber, ki nosi strešje ali drži kozolec. Ta beseda se nahaja v več krajih v Julskih Alpah; posebno karakteristični Stador (2135 m) je pod Prestreljenikom, ne morda »Studor«, kakor je pisano v vojaškem zemljevidu."

Bohinjski kot, PV 1927/04 http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1927_04.pdf#page=5
"... se strmo dviga Studór 966 m; — u —te besede se izgovarja zamolklo, na Goriškem Stadór. Po mojem mnenju je to pravilnejši izgovor po pomenu, kajti vsi Stadorji so visoki skalni stebri, ki se dvigajo skoro navpično nad ravnino; po Bovškem se še zavedajo pomena steber."

Po svoji varianti …

Matej Kucler, petek, 6. april 2018, ob 22:33

Največkrat je svoja doživetja pisal na hribi.net in začaral tud ostale navdušence, sploh mene. Ni mi dalo miru dokler nisem vse tiste Trentarske in Bovške gore prehodil, preplezal, tudi Zahodne Julijske Alpe hodil. Trenta je lepa in njegov Čisti vrh (desna slika), ki ga obiskal eno jesen z zlatimi macesni. Tud o Kaludru je pisal, Travniški dolini, Kaninskem pogorju in pa o Srebrnjaku, Jalovcu, Goličici itd, vse njegove slike tudi sam doživel na terenu in mi bodo lep čas ostale v spominu. Na Triglav je rad hodil, kot tudi jaz, ampak si zadal, da bom poskusil čim več novih vrhov dosečt in spoznat. Sva se 10 let + brala, škoda, da se je tako zaključilo. Lani se 2x povzpel na Viš.

Odslej

Primož Auersperger, petek, 6. april 2018, ob 05:38

"Ta obveznost ne velja za mladoletne otroke."
Hm, kako pa se to mladoletnost ugotavlja?

Dan

Matej Kucler, sreda, 4. april 2018, ob 22:49

Gore ne podcenjujem in se še vedno pravočasno obrnem, če razmere ne dopuščajo za vzpon. Močan veter, gosta megla, obrnem.


Den

Dejan Koren, torek, 3. april 2018, ob 09:18

ooo koliko manjka danes takega mišljenja ...
Lp, DeKo

Den

Marjan Bradeško, torek, 3. april 2018, ob 06:43

Odličen pogovor, Den je res eden tistih zadnjih gorskih romantikov v pravem pomenu besede. Kdor ne ve, Den se prav tako dobro kot s čopičem izraža tudi s peresom - priporočam, da preberete njegovo odlično knjigo Sledovi ptic. Komaj čakam tudi na novo razstavo!

Porezen

Jaka Ortar, ponedeljek, 2. april 2018, ob 19:38

Zelo se strinjam z zadnjim odstavkom - alpinizem ni (samo) šport, je (tudi) raziskovanje - osebno in kolektivno. Beleženje se prične pri vsakem posamezniku, nadaljuje na ferajnu ...

Prvi zabeležen smučarski spust po smeri št. 1 (zgoraj v levo, a detajl ostane enak):
18. 3. 2006 Bogdan Jež (AO Cerkno), "ocena smeri sibka III, mogoce mesto (izstop iz grapice) S4-"
http://razmere.turni-klub-gora.si/RazmereVsebina.php?Obv=03156

Prvi zabeležen smučarski spust po smeri št. 2:
10. 2. 2013 Luka Ambrožič, 40°
http://razmere.e-gora.si/RazmereVsebina.php?Obv=09456

Ravno v tej sezoni, ki se mi je zdela primerna za ponovitev Bogdanove in Lukove smeri, sem tuhtal, kateri pristop je najbolj smiseln - za smučarja. Je treba povsem iz Poč (600 m n.m.!) po dolgih gozdnih cestah ali obstaja kakšna "goljufija"? Kaj priporočate domačini?

Čudna žival

Andrej Lavrenčič, nedelja, 1. april 2018, ob 16:01

Takšno živalco imajo nagačeno tudi na sedežu LPN Medved v Kočevju.
Torej ni endemit Bohinja in okolice.

Zastrugi

Jaka Ortar, sobota, 31. marec 2018, ob 11:10

V antarktičnem slovarju (https://books.google.si/books/about/The_Antarctic_Dictionary.html?id=lJd8_owUxFEC&redir_esc=y) piše:
"Sastrugi is recorded in Canadian English from 1851."
Tam navajajo celo pridevnik: "zastrugiziran" (sastrugi'd/sastrugized).

V pisnih virih, dostopnih na dLib, se snežni izraz "zastrugi" prvič pojavi v
Laibacher Zeitung dne 5.3.1892.
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRGT9QQ9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzastrug%40OR%40fts%3dzastrug%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date

Tule http://deacademic.com/dic.nsf/dewiki/1237778 piše, da beseda izvira iz ruščine, in sicer iz:
застругi (zastrugi)

V Sibiriji naj bi zastruge uporabljali za navigacijo po snežnih prostranstvih, saj imajo zaradi bolj ali manj stalne smeri vetra značilno usmerjenost.

Včasih se je izraz zastrugi uporabljal tudi za geomorfološke oblike v suhih puščavah; danes se za tiste uporablja izključno "jardang".

Za nastanek zastrugov je nujen obstoj debelih plasti snega podobne trdnosti na vetru izpostavljenih območjih - to so snežni zameti, iz katerih kasneje veter izdolbe zastruge. Iz pršiča ne bodo nastali.

To objavo bi bilo fajn povezati z dopolnilom P. Šegule, ki je sledilo pribl. 2 tedna kasneje: http://www.gore-ljudje.net/novosti/51382/

AN - 27.03.2018

Matej Kucler, petek, 30. marec 2018, ob 21:23

Tudi ostali, ki nismo nikjer v AO splezamo kako alpinistično smer.

AN - 27.03.2018

Iztok Tomazin, četrtek, 29. marec 2018, ob 21:16

Smer levo od Tihotapske v Zajmenovih pečeh (Kramarca) sem presmučal že marca 2004 po dveh variantah - kot je narisano z rdečo na Mejovškovi fotografiji in direktno iz škrbine med obema stolpoma na levi ("Grapa v Škrbino").

Mont Blancu v bran

Vid Pogačnik, četrtek, 29. marec 2018, ob 20:40

Hvala, Tone! Zanimivo napisano. Večkrat bi si želel prebrati kaj takega.

« Prejšnja stran | Število komentarjev: 9870 | Stran 2 od 494 | Naslednja stran »
eXTReMe Tracker