http://www.gore-ljudje.net/komentarji/rss sl-SI 2010-03-13T19:53:02+01:00 http://www.rssboard.org/rss-specification Gore-Ljudje info@planid.org info@planid.org 30 http://www.gore-ljudje.net/novosti/53677/#20100313075302 Ta "težava" je prisotna tudi na nekaterih drugih smučiščih. Tudi na Mariborskem Pohorju smo včasih nezaželeni. Jaz sicer razumem, da v času urejanja smučišča, oziroma, ko so teptalniki na progah, predstavlja to določeno nevarnost za (turne?) smučarje. Če pa nikjer ni nobenih strojev in smučišče ne obratuje, pa predstavljajo smučarji težavo samo v glavah nekaterih. Kaj pa tisti smučarji, ki še po koncu obratovanja smučišč ostanejo v kakšnih kočah, brunaricah in podobnem, si privoščijo še nekaj borovničevcev, špricerjev, piv ali karkoli ter se potem zapeljejo še do vznožja, kjer imajo parkiran avtomobil in odvijugajo domov? Predvidevam, da pa tisti niso težava, ker so sicer prej že kupili smučarsko vozovnico in smučarski center z njimi služi. Tako imenovani turni smučarji pa so na smučiščih težava predvsem zaradi tega, ker smučišče z njimi nič ne zasluži. Peš gredo gor in odsmučajo navzdol. Za SC čista zguba. Pa razni smučarski centri pozabljajo, da so bili večina ustanovljeni nekoč s strani gospodarstva (delovnega ljudstva) predvsem z namenom, da se delovni ljudje po delu oziroma čez vikende lahko sproščajo in rekreirajo. Zdaj pa je njihov prvenstveni namen privatizacija in zaslužek. Zato pa so tudi cene smučarskih vozovnic tako zasoljene. Še posebej, če gre na smučanje cela družina, se to kar lepo pozna v družinskem proračunu. In zaradi tega je tudi vse več "turnih smučarjev". 2010-03-13T19:53:02+01:00 12629 Boris Strmšek http://www.gore-ljudje.net/novosti/53516/#20100313123931 Bil sem na kraju in močno dvomim, da je bil za nesrečo kriv sunek vetra. Jutro po nesreči je veter na gori pihal še precej močneje, a pri Gomiščkovem zavetišču sploh ni bilo tako kritično. Je le nekoliko bolj v zavetrju, kot ostalo pobočje. Sicer pa vse to ugibanje ne spremeni ničesar. Na žalost... 2010-03-13T00:39:31+01:00 12628 Miljko Lesjak http://www.gore-ljudje.net/novosti/53563/#20100311053128 Če bi imel naziv Sir, bi ga moral vrniti. Vsekakor pa zdaj ni več Spoštovani. 2010-03-11T17:31:28+01:00 12627 Tomaž Ogrin http://www.gore-ljudje.net/novosti/53433/#20100311115648 Primer neživljenjskega zakona oz. verjetno niso mislili na take primere. Smučišča so del naravnega prostora in zato vsaj vzpenjanje ob robu v času neobratovanja ne bi smelo biti prepovedano, če je že prepoved smučanja delno mogoče upravičiti, da se ne razrijejo steptane proge, pa še to je smiselno v primeru kake množične uporabe. 2010-03-11T11:56:48+01:00 12625 Metod Škarja http://www.gore-ljudje.net/novosti/53433/#20100311110354 9.3.2010 Malo raziskovanja in Veselo branje: 3. člen Zakona o varnosti na smučiščih pravi: > (aktivnosti na smučišču) (1) Na smučišču je dovoljeno le smučanje. Druge športne aktivnosti ali druge dejavnosti so znotraj smučišča dovoljene le s soglasjem upravljavca smučišča in na površinah, ki morajo biti povsem ločene od smučarskih in posebej označene ter zavarovane. (2) Za površine, namenjene drugim športnim aktivnostim ali drugim dejavnostim znotraj smučišča, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.< 5. člen zakona med drugimi navaja tudi > (ukrepi za varnost na smučišču) > opozorilne in obvestilne znake, znake za prepoved in obveznost, kjer je potrebno< 7. člen pravi > (dolžnost upravljavca) Med obratovanjem smučišča mora upravljavec smučišča redno vzdrževati zaščitna sredstva in opozorilne in obvestilne znake, znake za prepoved ter znake za obveznost na smučišču ter izvajati ukrepe iz prvega odstavka 5. člena tega zakona in druge ukrepe, določene s tem zakonom in dovoljenjem za obratovanje. < 11 člen zakona pravi (najbolj neposreden za tvoj primer) > (obratovanje smučišč v različnih pogojih) (1) Smučišče sme obratovati le podnevi in v vremenskih razmerah, v katerih je zagotovljena varnost smučarjev. (2) Smučišče lahko obratuje tudi v nočnem času, če je za to ustrezno urejeno in osvetljeno in če je tako obratovanje določeno v dovoljenju za obratovanje. (3) Obratovalni čas smučišča je praviloma enak obratovalnemu času žičniških naprav. Izven obratovalnega časa je dovoljen dostop na smučišče le zaposlenim pri upravljavcu smučišča in naprav na smučišču ter v primerih, ki jih dovoli upravljavec smučišča. 24. člen zanona pravi > (1) Smučarji in druge osebe se morajo ravnati v skladu z redom in navodili o varnosti oziroma ravnanju na smučišču, opozorilnimi in obvestilnimi znaki, znaki za prepoved in znaki za obveznost in po odredbah, navodilih ter opozorilih nadzornikov. ta isti člen med drugimi pravi tudi> 3) Smučar ne sme: – smučati v času, ko je smučišče ali del smučišča zaprto; in tudi > (5) Druga oseba ne sme: – se zadrževati ali izvajati drugo športno aktivnost ali drugo dejavnost na smučarskih progah; 27. člen (pravice in dolžnosti nadzornikov) Nadzornik ima naslednje pravice in dolžnosti: – izrekati opozorila, odredbe in navodila v skladu s tem zakonom; – kot prekrškovni organ izdati plačilni nalog osebam, ki jih zaloti pri prekršku iz 35. člena tega zakona, razen iz sedme alinee tretjega odstavka 24. člena tega zakona; – smučarjem preprečevati nevarne vožnje in druga nevarna ali škodljiva dejanja, s katerimi ogrožajo ali povzročajo nevarnost za druge udeležence na smučišču; – preprečevati oziroma prepovedati smučanje s pomanjkljivo ali okvarjeno opremo in preprečevati smučanje smučarjem, ki ne upoštevajo njegovega opozorila, odredbe ali navodila ter v primeru nespoštovanja njegovega ukrepa obvestiti policijo; – o ravnanju smučarjev, za katere sumi, da smučajo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali psihoaktivnih zdravil, obvestiti policijo; – urejati gibanje oseb ob vstopu na smučišče in izstopu z njega in ob vstopu na žičniško napravo in izstopu z nje; – ugotoviti identiteto udeležencev nesreč na smučišču in kršiteljev po tem zakonu; – odpravljati pomanjkljivosti na smučišču oziroma opozarjati upravljavca nanje; – opraviti ogled nesreče in o ogledu napisati zapisnik s skico in fotografijo; – v primeru nesreče, v kateri je prišlo do hude telesne poškodbe ali smrti, zavarovati in označiti kraj nesreče, obvestiti reševalce in nuditi prvo pomoč do prihoda reševalcev, zavarovati sledove nesreče, obvestiti policijo, pomagati policistu pri opravljanju ogleda kraja nesreče, poskrbeti, da so najbližji sorodniki obveščeni o nesreči, poskrbeti za opremo in ostalo premoženje poškodovanega in jo izročiti lastniku, sorodnikom ali pooblaščeni osebi; – obveščati reševalno službo in upravljavca o nevarnosti in nesrečah na smučišču. 2010-03-11T11:03:54+01:00 12624 viktor rant http://www.gore-ljudje.net/novosti/53433/#20100311110134 Vse lepo in prav, a za kršitev tega člena ni predpisane globe! Globa je, kar se obiskovalcev smučišč tiče, predpisana zgolj za kršitev 24. čl. Prav tako sta termina "obratovalni čas" oz. "zaprto smučišče" v tem zakonu zelo "šalabajzarsko" opredeljena. Kaj pa je s smučiščem poleti oz. koliko časa po obratovalnem času ni dovoljen dostop na smučišče? Po zakonu sodeč nikoli, kar pa seveda ne more držat vode! 2010-03-11T11:01:34+01:00 12623 Domen Zupan http://www.gore-ljudje.net/novosti/53433/#20100311100055 III. OBRATOVANJE SMUČIŠČA 11. člen (obratovanje smučišč v različnih pogojih) (1) Smučišče sme obratovati le podnevi in v vremenskih razmerah, v katerih je zagotovljena varnost smučarjev. (2) Smučišče lahko obratuje tudi v nočnem času, če je za to ustrezno urejeno in osvetljeno in če je tako obratovanje določeno v dovoljenju za obratovanje. (3) Obratovalni čas smučišča je praviloma enak obratovalnemu času žičniških naprav. Izven obratovalnega časa je dovoljen dostop na smučišče le zaposlenim pri upravljavcu smučišča in naprav na smučišču ter v primerih, ki jih dovoli upravljavec smučišča. <font color="red">Avtorstvo je očitno "izmišljeno", telefonska številka za preverjanje registracije nepravilna ...</font> 2010-03-11T10:00:55+01:00 12622 viktor rant http://www.gore-ljudje.net/novosti/53523/#20100311082501 Ja, Aconcagua ni kar tako, čeprav tehnično ni zahtevna. Je pa tako, da sem ob petih vzponih na vrh spoznal, da je zgodnja ura tam sila neprijetna zadeva in sem pričel prakticirati vzpon z Nida de Condores (pribl. 5500 m) proti vrhu okoli šeste ure zjutraj. Kmalu se otopli in sončna svetloba da vsaj nekaj malega več energije. Tudi vzdušje je podnevi nekoliko prijetnejše. Časa za vzpon do vrha in potem sestop nazaj do Nida in dalje v bazo pa je seveda dovolj. Od Independencije (pribl. 6300 m) naprej pa je Traverza, kjer vedno precej piha. Če se prebiješ skozi začetnih nekaj 100 m je potem precej bolje in včasih je nato na drugi strani na začetku Canalete prav prijetno posedanje na soncu. Ugodno je tam tudi to, da imaš v bazi dokaj natančno vremensko napoved in si lahko načrtuješ vzpon na vrh, če imaš dovolj časa seveda. In glede aklimatizacije še en droben nasvet - nad Santiagom je smučišče La Parva (2700 m), nad njim pa dva nižja štiritisočaka, kar je primerno za enodnevno turo iz centra Santiaga in nazaj. Jaz sem običajno načrtoval celotno potovanje na 25 dni, da je vedno kakšen dan, dva ali tri za rezervo v baznem taboru. Če tile dnevi ostanejo, jih je potem možno izkoristiti za prav lepe izlete, npr. čilska obala, področje Pucon (vulcan Villarica, rafting, jezera...), Los Lagos ali še marsikaj. Mogoče za prihodnjič... 2010-03-11T08:25:01+01:00 12621 Boris Strmšek http://www.gore-ljudje.net/novosti/53433/#20100311081321 Omenjeni zakon v 4. čl. definira tudi, kaj je to smučišče in sicer "...urejen, označen, zavarovan in nadzorovan smučarski prostor" in iz tega, predvsem pa še iz nekaterih drugih določb se da izluščiti, da se območje smučišča po tem zakonu izven obratovalnih ur ne more šteti kot smučišče. Ker pa ima redar pooblastila samo na smučišču, je za mene kakršnokoli njegovo ukrepanje izven obratovalnih ur močno sporno. Kakorkoli že, pa se lahko menimo kvečjemu o tem, ali te ima pravico kaznovati ali ne, nikakor pa ne o pobiranju nekakšne pristojbine! Globa pa se pobira že v evrih in sicer le ta znaša od 200 do 600€... 2010-03-11T08:13:21+01:00 12620 Domen Zupan http://www.gore-ljudje.net/novosti/53433/#20100310102659 Tudi mene je novica neprijetno presenetila, zato sem šel na splet. Po našem zakonu o varnosti na smučiščih ZVSmuč-UPB1 je "Smučanje drsenje po snegu s pomočjo smuči ". Torej tudi vzpenjanje s kožami. In 24. člen, 3 odstavek pravi, da se smučar ne sme smučati v času, ko je smučišče zaprto. Zaprto je zunaj obratovalnih ur, kar ob 6:30 sigurno je. Predvidena kazen je od 10.000 do 75.000 SIT. Torej 10€ ni bila kazen, saj redar ne izreka kazni, ampak pristojbina, ki ima v tujini že dolgo zgodovino (http://www.gore-ljudje.net/novosti/5233/). Ne poznam še smučišča, ki bi jo pobiral. V Sloveniji je verjetno zabeležen prvi tak pojav, ki se je zgodil prav po "domače". 2010-03-10T22:26:59+01:00 12619 Andrej Terčelj http://www.gore-ljudje.net/novosti/53460/#20100310071045 Vsekakor zanimiva bohinjska smučarska zgodba. Takoj po ustanovitvi se je klub imenoval Smuški klub Bohinj. 26. 12. 1930 je klub organiziral odmevno Smuško akademijo v dvorani Prosvetnega doma. Častna pokrovitelja sta bila župan Mavrič in kapetan Maksimović. Program je prenašal v eter ljubljanski radio. 20. do 24. 2. 1931 so bile pod najvišjim pokroviteljstvom Kralja Aleksandra 1. mednarodne zimskosportne tekme. Pri Skalaših je potrebno omeniti bohinjsko podružnico Skale. Žal je delovala samo leta 1922. Kolar Jakob Rozman - Rodar je izdeloval odlične jesenove smuči pod blagovno znamko Triglav ski. Med člani je potrebno omeniti Joža Sodjo - Skalovca, ki je v Bohinj prinesel številne novosti takratnega sodobnega smučanja. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kdo je prinesel v Bohinj prve smuči. Mogoče je bil to gozdar Mirko Hanzlovsky, ko je bil leta 1902 premeščen s Predmeje na Pokljuko. Še marsikatero zgodbo bo potrebno odkriti in zato korajžno na delo. 2010-03-10T19:10:45+01:00 12618 Lojze Budkovič http://www.gore-ljudje.net/novosti/53418/#20100308104908 Kolikor sem jaz razumel, gre pri snegu, ki brez težav teče med nogami, za plaz nesprijetega suhega snega. V tem primeru to drži, če plast ni predebela (da stojimo na spodnji podlagi in da nas ne odrine) in če se to zgodi na mestu sprožitve oz. na začetnem delu, ko plaz še ne pridobi hitrosti. Mora pa tudi sneg pasti pri dovolj nizki temperaturi, da je res "svilnat". Pri višjih temperaturah, pa čeprav še vedno pod lediščem, pa sneg postaja že gostejši, se zato nabira nad človekom in ga zato lahko že odrine. V vsakem primeru pa to ne drži za klože oz. napihan sneg, razen mogoče za take, ki se skoraj ne ločijo od pršiča, kar tudi obstaja. 2010-03-08T10:49:08+01:00 12616 Metod Škarja http://www.gore-ljudje.net/novosti/53433/#20100307095855 Morda so pa računali spust po sveže steptanem smučišču. Da ti za 10 eur zratrakirajo smučišče pa tudi ni previsoka cena... ;-) 2010-03-07T21:58:55+01:00 12615 Marko Kern http://www.gore-ljudje.net/novosti/53418/#20100307032438 Zapis pozdravljam, saj po mojem mnenju pravilno podaja analizo plazov v tej zimi. Bi pa pridal komentar: Ko sem pred leti začel s turnim smučanjem, je kolega, ki je bil na tečaju v Italiji vztrajal da moram imeti žolno in da morava kdaj povaditi. Ni mi bilo jasno zakaj, predvsem pa so takrat na naju (če je kdo žolne opazil saj sva jih pridno skrivala) gledali vsi kar malo zviška- zelenca ki imata preveč denarja pač. Sedaj je sicer precej bolje (vsaj med turnimi smučarji in alpinisti). Vendar še vedno: to se je predvsem prikradlo iz tujine, pa komercialni interes proizvajalcev je seveda zadaj. Koliko pa imamo kvalitetnih izobraževanj iz plazovne tematike, koliko ljudi zna žolno zares uporabljati? Kar je izobraževanja je odvisno od dobre volje GRZS. V primerjavi s tem koliko (tedenskih in celo dvotedenskih) usposabljanj in tečajev tako za turne smučarje kot za variantne smučarje je na voljo pri vsakem planinskem drustvu v Avstriji in Italiji lahko rečemo da pri nas tega ni, oziroma lahko čestitamo izjemam! Koliko imamo literature? Po Šeguli: Sneg in led iz leta 1986 praktično ničesar. Pa se je od takrat glede razumevanja, predvsem pa reševanja precej (vse) spremenilo. Kakšno je stanje na smučiščih? Sedaj so sicer vsi prestrašeni in panični in dobesedno posegajo v pravice in svoboščine smučarjev, a znakov za nevarnost plazov več ali manj ni, kaj šele objava aktualnega lavinskega biltena!!! Dolgo nisem vedel zakaj taka razlika v dojemanju nevarnosti pri nas in v drugih alpskih deželah... Potem, ko sem začel obsedeno študirati plazove mi je postalo jasno: Naši hribi so nižji, imamo toplejše zime, padavine običajno padajo bolj naenkrat in takrat v velikih količinah. Večina nevarnega snega se je nabirala že tako visoko, da je teren večinoma tak, da so plazovi ogrožali bolj posredno, s tem da so povzročali nevarne padce v globino ali pa so bili nevarni južni plazovi alpinistom v stenah. V zadnjih letih je bila nasa statistika plazovnih žrtev glede na alpsko povprečje nenormalna: Praktično ni bilo popolnih zasutij in posledično zadušitev. V višjih Alpah zaradi zadušitve v suhih plazovih sprijetega snega umrejo skoraj vse žrtve plazov (80-90%), pri nas pa malo na palec (do letošnje sezone) okoli četrtina, v zadnjih petih sezonah pa sploh ne vem če je taka žrtev bila. Potem pa je prišla letošnja zima: Nizke temperature in celinska porazdelitev padavin z relativno nizko snežno odejo je povzročila nastanek plazov sprijetega suhega snega, ki ga praviloma sproži žrtev sama. In žalosten rezultat, kar naenkrat je Slovenija, ki načeloma plazovno niti ni zelo ogrožena glede na prebivalce doživela pravi plazovni pomor. Če smo pošteni smo malo to lahko pričakovali. Trdim da ni razlika v tem da bi bila Slovenija letos bolj ogrožena kot ostale Alpske dežele (še vedno kvečjemu manj), pač pa je to posledica tega da pravega izobraževanja in sistema obveščanja o plazovih praktično ni. Ne spoznam se toliko, a verjetno gre zato da ima država do tega glede na stopnjo rizika mačehovski odnos. Okrcali bi lahko tudi planinsko zvezo, edini ki so kaj naredili in skrbeli vsaj za kolikortoliko sprotni prenos znanja iz tujine so bili reševalci, ki so k sreči aktivni v mednarodnih povezavah. Agencija za okolje praktično ne namenja sredstev za raziskovanje plazov. Pa smo glede plazov izredno zanimivo področje, ki bi zagotovo omogočalo tudi resno znanstveno delo na mednarodnem nivoju! Tako pa pač ne moremo pričakovati boljših lavinskih napovedi, glede na skorajda ljubiteljsko osnovo na kateri nastajajo so še zelo dobre. Veste kakšno lavinsko mrežo ima Avstrija? Smo edina alpska dežela, kjer ni nobene katedre na katerikoli fakulteti, ki bi znanstveno raziskovala plazove. Znanstvene informacije, ki jih zainteresirani dobivamo so omejene na informacije iz tujine in seveda niso neposredno prenosljive v Slovenijo. Še v Sloveniji smo bili včasih bolj pametni. Pred globalnim segrevanjem so bile zime tudi tu bolj zimske in veljalo je: Pred marcem/aprilom se v hribe ne hodi. Takrat se zaradi otoplitev sneg namreč začne predelovati in skrite šibke plasti se predelajo. Dandanes pa vsi vemo kako izgleda na marsikaterem hribu sredi januarja. Pri nas je danes pač turni smučar vsak, ki si kupi opremo (ki tako ali tako ni pogoj za to da si turni smučar), v tujini pa je opozarjanja in ponudbe tečajev dovolj, da ni takih "kavbojskih" turnih smučarjev, ki so prepuščeni sami sebi. Jaz se bojim, da smo imeli letos še srečo, ki je posledica novinarskega pompa, ki so tako razbobnali nevarnost da se je večina enostavno ustrašila in so nehali hoditi v hribe. Zadnjič sem doživel, da naju je s kolegom, ko sva bila zjutraj zmenjena na parkirišču pred nekim diskom, eden od mladeničev, ki so ravno hodili domov opomnil naj paziva na plazove! Tu se medijem celo zahvaljujem, a vedeti je treba, da je bilo za medije vse skupaj zelo zanimivo in dramatično dokler so lahko vsak teden z velikimi naslovi poročali o beli ali ledeni smrti (in meni nič tebi variantne smučarje enačili s turnimi smučarji- kar je popolnoma napačno in posledica slabe promocije in razumevanja tega kaj je kaj). Nič narobe- to je njihov kruh. A sedaj je čas za stroko in za ukrepe odgovornih. Take zime bodo kljub globalnemu segrevanju se, dokler pa ne bomo nič ukrenili samo upamo da se bo povrnilo milo zimsko vreme. Še to: Še vedno opažam, da tudi ljudje, ki zares veliko vedo o hribih in so gorniški vzgojni kader, o plazovih ne vedo prav veliko. To samo kaže na to, kako smo zaostali v poznavanju plazov in koliko dela bi bilo (bo?) potrebno vložiti v ustrezno izobraževanje: Najprej vzgojnega kadra, potem pa kaskadno naprej. Samo še to, s temle delom zapisa se ne strinjam, ker bi lahko relativiziral nevarnost plazov: "Tak plaz se da preživeti, če se obdržiš na nogah ali zasidraš s cepinom in oklom, saj sneg brez posebnega upora drsi mimo nog – kot voda okrog zabitega kola." Kložasti plaz ti spodnese celotna tla pod nogami in potuje po pobočju navzdol skoraj kot togo telo. Spodnji del plazu se premika počasneje kot zgornji in je praktično nemogoče ostati na nogah. Hitrost potovanja je običajno velika, okoli 60km/h doseže pa tudi hitrosti do 100 km/h, zato se lahko s cepinom zadržiš le na zares majhni kloži, drugače pa so sile ogromne. Smučanje je načeloma možno, če si zelo hladnokrvn in imaš vsaj nekaj sreče, da tok plazu ni kanaliziran. Je pa res da od daleč izgleda tak zdrs klože običajno res precej nedolžno... Prihaja še en teden mrzlega vremena s šibkimi padavinami in močnimi vetrovi! Ali je potrebno povedati še kaj več? Klemen Kočevar 2010-03-07T15:24:38+01:00 12614 Klemen Kočevar http://www.gore-ljudje.net/novosti/53433/#20100306111007 To me veliko bolj spominja na kako drugorazredno kavbojko, pa še tam bi verjetno našli bolj urejeno kaznovalno politiko! Prav neverjetno, kaj si na nekaterih naših smučiščih uslužbenci drznejo privoščit, kakor je neverjetno tudi to, da naletijo na naivneže, ki jim celo bolj ali manj veselo plačujejo njihove muhe! Da je govora o smučišču, kjer sistematično prihaja do smrtnih nesreč, verjetno ni povsem naključje. Zakon o varnosti na smučiščih je precej kratek in se ga prebere v enem zamahu, priporočam ga v branje vsem tistim, ki kakorkoli že obiskujete naša smučišča, da tamkajšnji uslužbenci ne bodo z vami balinali, kakor se jim bo v tistem trenutku pač zahotelo! 2010-03-06T23:10:07+01:00 12613 Domen Zupan http://www.gore-ljudje.net/informacije/53412/#20100306033614 Se delno strinjam z g. Bernardom Štiglicem. Toda mi smo le povzeli članek, ki ga je objavil časnik Večer, kot to počnemo v drugih primerih. Osebno menim, da bi se g. Rozman moral prej prepričati, ali je takšno sankanje vrh Pohorja sploh dovoljeno. Marko Kern, med umorom in ubojem je vsebinska (tudi pravna) razlika, čeprav v tem primeru ni šlo niti za eno niti za drugo; zato sta besedi tudi zapisani pod navednicami. In na koncu, bodimo predvsem ljudje, vsaka kritika naj bo utemeljena, podkrepljena z argumenti. 2010-03-06T15:36:14+01:00 12611 Bruno Fras http://www.gore-ljudje.net/informacije/53412/#20100306030623 Kje točno se je v tem novinarskem članku zgodil "umor"? 2010-03-06T15:06:23+01:00 12610 Marko Kern http://www.gore-ljudje.net/informacije/53412/#20100306122651 Vsekakor bi bilo bolje in normalneje, da bi mu odprto pismo poslali preden ste ga "ubili" v medijih. 2010-03-06T12:26:51+01:00 12609 Bernard Štiglic http://www.gore-ljudje.net/novosti/53332/#20100305100840 Prestolnica Slovenije se že nekaj let balkanizira in ta statistika je le še en pokazatelj tega razvoja, na večih drugih področjih usodnejšega. 2010-03-05T22:08:40+01:00 12608 Tone Škarja http://www.gore-ljudje.net/novosti/53332/#20100305085555 Podatki PZS sploh ne morejo biti drugačni, ker sploh nimajo gornikov. 2010-03-05T20:55:55+01:00 12607 Igor Zlodej