O predmetni zadevi sem se v vlogi takratnega predsednika PD Bovec že pred približno petimi leti pogovarjal s predstavniki C.A.I. (Club Alpino Italino) dežele Furlanije Julijske Krajine (FVG). Na sestanku, ki je potekal v hotelu Alp v Bovcu so mi zagovotili, da bodo predmetno tablo popravili, ampak očitno so kasneje na to pozabili. Občina Rezija s postavljanjem teh informativnih tabel nima nič.
Planinstvo v Reziji je tako, kot še marsikje, v zatonu, svojega PD nimajo in spadajo pod C.A.I. Moggio Udinesse (Mužac). Ker imam prijatelje na italijanske strani bom posredoval, da zadevo uredijo.
P.s.
Franci (urednik spletne strani) pa se bo spomnil, da sem mu navedeno pred leti tudi že poslal, pa se sedaj ne spomnim, če je bilo objavljeno.
Ne, ne gre za zgolj osebno mnenje. Zagovarjam povsem drugačen razvoj turizma, ki je sicer znan po svetu kot novejši in uspešen. Iz narave ne dela Disneyland pokrajine in ni Disneyland turizem. In ki se ne koncentrira v enem podjetju. O tem več kasneje.
Renata Krauthaker, torek, 31. januar 2012, ob 07:24
Ne morem si kaj, ampak meni se vse v povezavi s tem EKO hotelom in razvojem turizma v Bohinju le ne zdi tako črno, kot nam hočejo nekateri prikazati. Če ni v nasprotju z zakoni, načeloma ni sporno. Proti vsemu se tudi ne moremo boriti le v smislu preprečevanja degradacije - ki jo, če sami tako hočemo, vidimo povsod. Bodimo pač realni.
Tomaž Ogrin, ponedeljek, 30. januar 2012, ob 22:22
Škoda, iz hribov nad Bohinjsko Bistrico bi rad naredil marmelado. A ne zna drugač služiti denarja? Torej je eko hotel Trojanski konj za degradacijo širše okolice...
Res je, izven sezone so planine in gore dokaj prazne. Tako je glavni razlog proti turnim kolesarjem - nevarnosti iz nenadnih srečanj izza ovinkov zelo zmanjšan. Ostanejo še poškodbe rastlin, rož na določenih poteh in samih poti. Problem je, kot pri pešcih, a bolj potenciran, v množičnosti in pogostosti na določenih trasah.
Morda mi bo uspelo v naslednjih vrsticah pojasniti del razmišljanj v smeri omejitve turnega kolesarjenja povsod. Ne absolutne prepovedi, kot za motorje. Komur se da brat....
Na primer: skromni, a čudoviti vrtički ob skalah prav na sredi ali ob robu poti, ki kljubujejo celo plazovom - ne morejo pa kolesarskim gumam ali podplatom neprevidnih pohodnikov ali kravjim parkljem, sploh pa ne terencem in enduro in podobnim motorjem (tudi motornim sanem), ki so najhujši uničevalci naše narave. Te rastline se težko preživljajo v gorskih razmerah in jih moramo tudi pešci spoštovati.
Predstavljajo del tiste, že legendarno bogate pestrosti življenja narave Slovenije v Evropi. Geister, na primer, je napisal knjigo z vidika življenjskih okolij rastlin in živali. Poznamo rastline in živali, ki jim ustreza sredinski pas kolovozov. Pa luž na njih. Nekateri Bohinjci, na primer, so nekaj takih čudovitih starih kolovozov brezglavo uničili, zasuli, spremenili v cesto za terence na Rudnico, na primer.
Sploh se ne zavedamo, skoraj vedno, kakšno bogastvo smo podedovali. Primitivizem je na delu skoraj povsod. Odtod včasih burne reakcije tistih, ki to opazimo in vemo, da gre za negativen razvoj. Iz primerov v tujini. Ampak tujina se že vrača. Celo v mesta skuša uvesti nekaj "divjine". O tem lahko beremo v strokovnih časopisih. A naše, zato plačane inštitucije, se ne zmenijo za našo pot siromašenja Slovenije in njenega prostora.
Zanimivo jih je, te šopke ali posamezne primerke, pogledati od blizu pa tudi posneti kakšno fotko. Tudi ta pestrost spada v nabor turističnih "produktov" naših planin in gora. Česar ne znamo izkoriščati. Taki primeri so nad Lipanco npr. pa še marsikje. Tudi pretirana živinoreja na gorskih in planinskih travnikih je uničujoča. Povsod se moramo zavedati omejitev, ravnotežij.
En, dva kolesarja, ena, nekaj krav, en, dva, trije pohodniki na dan ali teden ni problem. Problem nastopi, ko število kogarkoli naraste tako, da sledovi postanejo vidni in težko popravljivi. Da ne govorim o spustih (downhill) s kolesom iz planin in gora.
Imamo veliko srečo, da nas je na 20.000 km2 samo 2 mio. Pa še to bolj spodaj, v dolinah.
Doslej izvoljenci v parlament ali državni svet niso pokazali spoštovanja do slovenskih naravnih in kulturnih vrednot ali zelo redko. Zato se pač drugi oglašamo. Očitno je njim nerodno, nemoško to braniti. Bi rekel raje, izraz nepoznavanja, nekulture in nezavedanja, da so te naš močan ekonomski adut v osiromašeni Evropi.
Če podaljšam, posamezni nazadnjaški poslanci ali župani celo zahtevajo zmanjšanje Nature 2000, ki je odraz naše legendarne pestrosti vrst, ki so na zaščitnih seznamih Evrope in ki je med našimi artikli za pridobivanje svežega denarja, torej protikrizni adut.
Specialni, ne množični, turizem gorske in planinske narave, ki se splača. Bohinjci so posvojili teden gorskega cvetja, lahko imamo več mesecev planinske in gorske pestrosti, gotovo več kot smučarije. V brk dobimo stavke hotelirja, da je krasno, da nad Bohinjsko Bistrico ni Nature 2000 in TNP. Misleč, da zato tam lahko poseka gozd, razrije travnike in uniči v enem mahu neprimerno več, kot bodo kadarkoli turni kolesarji. In pripelje v višine stroje, tlačilce snega, bruhalce umetnega in razvrednoti velike površine, kot so jih na Voglu in ki si ne morejo več opomoči. Poskušajo, pa ne gre. Pa izplen? Stalne zimske izgube. Žičničarska sezona se preveša v poletno!
Ne gre torej zgolj za ljubiteljstvo, navdušenje nad naravo, nad našo Zemljo, ki poskuša izkoristiti za življenje vsak prostor. Zadeva ima strokovno podlago, ki pa je kot laik ne znam opisati. Lahko le občudujem. In branim. Naj nas še razveseljujejo. Dokler smo.
Terence bi morali pa dosledno prepovedat. Domnevam, da je vzrok naslednja »filozofija«, predvsem nekaterih domačinov, ki mislijo, če so blizu doma ali imajo tam posest, da lahko delajo, kar hočejo. Njihovo pojmovanje razvoja je cesta v višine, da se lahko tja pripeljejo s terencem. In to utemeljujejo ali s pašo živine, češ, danes se ne gremo več peš kot pred 100 leti ali kar z besedo »razvoj«, v katerega stlačijo lahko vse (tudi lovce – na primer, do koče na Zelenici so se prav lovci prvi pripeljali s terencem po novi, na črno zgrajeni cesti). Ne priznajo pa dveh možnih razvojev.
Pozitivnega in negativnega. Običajno gre za slednjega. Kdo je na primer dogradil planinsko pot na Dedno polje iz Planine pri Jezeru? Na črno. Za terence. In zakaj? Pri tem je »filozofija«, na primer, Zavoda TNP, pooblaščene ustanove in njegovega sveta povsem neznana javnosti. Ob takih vprašanjih bi se morali vključiti v javno razpravo. Tudi pri turnem kolesarstvu in enduro motorizmu. Tudi zato so plačani. Pa se namesto tega držijo v oblakih. Češ, uradna inštitucija se ne more »ponižati« na raven javnosti.
Sem se dotaknil enega od koščkov zgodbe, da se morda zavemo, da ima neomejen pripust turnih kolesarjev v vso našo planinsko in gorsko naravo zanesljivo negativne posledice. Seveda je treba hkrati narediti razliko, veliko kot gora, od motorjev in terencev. Ti pa morajo ostati v dolini.
Tomaž, tudi kolesarsko zelo liberalna Italija ne dovoli povsod kolesariti. Vendar ker so omejitve razumne in smiselne, jih ljudje upoštevajo.
Kar se tiče vpliva na poti, so denimo mulatjere popolnoma sprejemljive za kolesarjenje. Vemo, s kakšnim namenom so bile narejene - in ob odgovorni vožnji ni razloga, da ne bi prenesle aktivnosti pod oznako "human power only". Drži, kolesarj je hitrejši od pohodnika - tukaj pa v osprednje vstopi vzgoja in bonton.
Če odmislimo težavnost nekaterih navedenih poti iz TNP ob strani, so to v glavni sezoni precej obljudene zadeve. Zadosten razlog za smiselno omejitev po vzoru tujine, kjer npr. med poletno sezono v določenih območjih ni dovoljeno kolesariti.
Jeseni, ko helikopterji zaprtim kočam več ne dovažajo pira, pa ne vidim nič spornega narediti kolesarsko turo po npr. bohinjskih planinah. Pa se kljub temu najdejo, ki iz terencev visoko tam gor bevskajo na kolesarje, ker smo pač na kolovozu in povrh še znotraj TNP.
Hm, vsaka podobnost z novim smučiščem ob Kobli je naključna. Kot so podnebne spremembe.
Vsekakor zanimivo razmišljanje o turizmu. O njegovem drugačnem razvoju kot pa ga zagovarja hotelir v Bohinjski Bistrici.
Prav je, da se izraža mnenja in da se predebatira o stvareh, kaj koga moti v naših hribih.
Ko je že govora o Veliki planini, na novega leta dan me je motil odvoz "planincev" z Male planine v dolino - domnevam da so silvestrovali v koči planinskega društva. S planine pa so jih celo popoldne vozili v dveh večjih terenskih vozilih (cca 5 voženj vsako vozilo).
Moti me tudi nesorazmerje s strani uporabnikov te spletne strani izpostavljenih problemov vožnje v naravnem okolju - omenjanja vožnje z vozili na motorni pogon je v primerjavi z biciklerji nesorazmerno malo. Samo ugibam: mnogi ki kažejo s prstom na kolesarje in vpijejo: "primite tatu", to mogoče počno zaradi tega, da so manj opazni s svojimi bencinskimi hlaponi na najvišjih možnih izhodiščih tur.
Gostota je pa že statistika. Kaj deliš med seboj... Tu ne pridemo daleč. Naše gorske doline so ozke, avstrijske široke....odtod miniatura.
Domnevno Avstrija ne dovoli povsod kolesariti. Ali so zato vsi tiho o Avstrijcih. Po Skandinaviji se pa lahko preganjaš leta in leta pa ne obideš vsega in ne srečaš skoraj nikogar.
Gre za to.
Na primer: cesta na Vršič z obeh strani ni problem. Stran od te ceste, npr. s kolesi na Dolič pa je problem. Pa na Kredarico npr. pa čez Hribarice,npr. pa na Sedmera, pa,....
O konkretnih poteh naj bo govora. Morda gre po italijanski mulatieri nad Tolminom in tam, recimo. Do kje? Na Krnska jezera? Iz Lepene, itd. Na Bogatin in tam okrog? Na Krn? Na Velo polje iz Konjščice? Če kolo spustiš na Velo polje, se lahko razleze povsod. itd.
V Krnico pa ni problem, zdaj je že avto tam, pa motorne sani...ne pa čez Križko steno, npr.
Ni problem panoramska od Podkorenskega sedla, npr. , ne pa na Poldne...
Skratka, ne gre: povsod dovoljeno, razen....
Gre pa, povsod prepovedano, razen....
Primerjava z velikostjo ne zdrži vode, če pogledamo še gostoto poseljenosti. Naj številke povedo svoje: Slovenija in Avstrija ca. 100 prebivalcev/km2, Italija 201, Nemčija 229.
O miru v hribih bi se dalo še marsikaj reči, drži? ;)
Nismo ravno miniaturni ... znamo pa to še kako dobro biti v svojih glavah. Še tako ozka pot je dovolj široka za dva pametna. Nekaterim pa tudi vsa širina ceste ne zadostuje. In ko smo že pri prometu lahko opazimo, da nesmiselne in neživljenjske omejitve nekako nimajo pričakovanega učinka.
Še dobro, da imamo Američane, ki znajo vedno, povsod in vsakemu povedati kaj in kako je prav. S tem pa tudi za naše "The cleaners" odpirajo nove perspektive in nove izzive v alpinizmu. Za ogrevanje bi lahko potolkli svedrovce iz Helbe, seveda v spustu, ker drugače ne bi imeli na kaj varovati. Potem bi pa npr. en Slovenski in en Hrvaški "the cleaner" (Balkanska bojevnika) šla počistiti še Dent du Geant, ki je povsem razvrednoten s tistimi štriki in kupom zabetoniranega železja. Francozi tega ne razumejo, zato jih ne bi nič spraševali, ampak bi kar prešli od besed k dejanjem. Sedaj se dobijo že akumulatorske kotne brusilke, da se ni treba več mučiti s sekiro, tako da alpinizem tudi na tem področju napreduje.
Da se še malo razvedrimo ob sicer resni temi prilagam še to povezavo na sedaj že malo pozabljeno čiščenje izpred šestih let http://www.ad-pecjak.si/ice/temp/Kogel.avi
Primerjave z drugimi državami so zavajajoče, ker je Slovenija do nekajkrat manjša država. Vse je miniaturno. Zato je razvoj turizma drugačen. Tak, da imajo pešci v planinah in gorah mir pred kolesarskim prometom, ki ga "uživamo" v dolinah in naseljih.
Ta mir je prednost turizma v Sloveniji pred drugimi državami, ki pa so bogate s prostorom.
Tehnični promet je pač tehnični promet. Peš je pa peš.
Ne gresta skup. Razlika v hitrostih je velika.
Nazadnje doživel iz Velike planine - ekipa kolesarjev po cesti dol, pešci navzgor so se pač razbežali, ko je gruča kolesarjev pridrvela navzdol.
Zato pri nas ne povsod, ampak določeno kje. Motorji pa seveda absolutno odpadejo v planinah in gorah. Razlika pač je.
Vsi pa so tiho o avstrijski ureditvi, torej najbolj sosednji hribovski pokrajini, avstrijski Koroški. Kako je tam?
Sicer je Avstrija še vedno 4x večja od SLO.
http://desnivel.com/alpinismo/cerro-torre-jason-kruk-y-hayden-kennedy-pasaron-por-la-comisaria-de-el-chaltena : Policija ju je pridržala in zasegla svedrovce. Po dveh urah in pol so ugotovili , da nimajo pristojnosti in podlage za kaznovanje.
Filip Vidmar, ponedeljek, 23. januar 2012, ob 14:00
OB STARIH MEJNIKIH
Skozi Drage. Poti, ki imajo svoje zgodbe. Franc Temelj
V prispevku je avtor najbrž nehote zamešal Rupnikovo linijo in rapalsko mejo (ki je za pohodnike označena z oranžno - in ne rdečo - črko R na beli podlagi). Verjetno pri lektoriranju pa sta se kmetiji Pésk in Plesk (široki e) komasirali :)
Komentarji
S kom meji Italija
O predmetni zadevi sem se v vlogi takratnega predsednika PD Bovec že pred približno petimi leti pogovarjal s predstavniki C.A.I. (Club Alpino Italino) dežele Furlanije Julijske Krajine (FVG). Na sestanku, ki je potekal v hotelu Alp v Bovcu so mi zagovotili, da bodo predmetno tablo popravili, ampak očitno so kasneje na to pozabili. Občina Rezija s postavljanjem teh informativnih tabel nima nič.
Planinstvo v Reziji je tako, kot še marsikje, v zatonu, svojega PD nimajo in spadajo pod C.A.I. Moggio Udinesse (Mužac). Ker imam prijatelje na italijanske strani bom posredoval, da zadevo uredijo.
P.s.
Franci (urednik spletne strani) pa se bo spomnil, da sem mu navedeno pred leti tudi že poslal, pa se sedaj ne spomnim, če je bilo objavljeno.
Palenk - 04.02.12
Tudi Šaleški AO bo tam, s tečajniki a.š.
Delo ga veseli, dokler v njem vidi izziv
Ne, ne gre za zgolj osebno mnenje. Zagovarjam povsem drugačen razvoj turizma, ki je sicer znan po svetu kot novejši in uspešen. Iz narave ne dela Disneyland pokrajine in ni Disneyland turizem. In ki se ne koncentrira v enem podjetju. O tem več kasneje.
Puntarska v Vršacu
Čestitke za odličen vzpon, očitno je strah, da se tradicija žlahtnega primorskega alpinizma ne bi nadaljevala povsem odveč...
Opazili s(m)o - 31.01.12
Fantastični posnetki!
Delo ga veseli, dokler v njem vidi izziv
Ne morem si kaj, ampak meni se vse v povezavi s tem EKO hotelom in razvojem turizma v Bohinju le ne zdi tako črno, kot nam hočejo nekateri prikazati. Če ni v nasprotju z zakoni, načeloma ni sporno. Proti vsemu se tudi ne moremo boriti le v smislu preprečevanja degradacije - ki jo, če sami tako hočemo, vidimo povsod. Bodimo pač realni.
Delo ga veseli, dokler v njem vidi izziv
Škoda, iz hribov nad Bohinjsko Bistrico bi rad naredil marmelado. A ne zna drugač služiti denarja? Torej je eko hotel Trojanski konj za degradacijo širše okolice...
Puntarska v Vršacu
Bravo za vzpon. Malo sreče je potrebno imeti tudi na sestopu.
Kolesarji skupaj proti prepovedi vožnje v naravi
Res je, izven sezone so planine in gore dokaj prazne. Tako je glavni razlog proti turnim kolesarjem - nevarnosti iz nenadnih srečanj izza ovinkov zelo zmanjšan. Ostanejo še poškodbe rastlin, rož na določenih poteh in samih poti. Problem je, kot pri pešcih, a bolj potenciran, v množičnosti in pogostosti na določenih trasah.
Morda mi bo uspelo v naslednjih vrsticah pojasniti del razmišljanj v smeri omejitve turnega kolesarjenja povsod. Ne absolutne prepovedi, kot za motorje. Komur se da brat....
Na primer: skromni, a čudoviti vrtički ob skalah prav na sredi ali ob robu poti, ki kljubujejo celo plazovom - ne morejo pa kolesarskim gumam ali podplatom neprevidnih pohodnikov ali kravjim parkljem, sploh pa ne terencem in enduro in podobnim motorjem (tudi motornim sanem), ki so najhujši uničevalci naše narave. Te rastline se težko preživljajo v gorskih razmerah in jih moramo tudi pešci spoštovati.
Predstavljajo del tiste, že legendarno bogate pestrosti življenja narave Slovenije v Evropi. Geister, na primer, je napisal knjigo z vidika življenjskih okolij rastlin in živali. Poznamo rastline in živali, ki jim ustreza sredinski pas kolovozov. Pa luž na njih. Nekateri Bohinjci, na primer, so nekaj takih čudovitih starih kolovozov brezglavo uničili, zasuli, spremenili v cesto za terence na Rudnico, na primer.
Sploh se ne zavedamo, skoraj vedno, kakšno bogastvo smo podedovali. Primitivizem je na delu skoraj povsod. Odtod včasih burne reakcije tistih, ki to opazimo in vemo, da gre za negativen razvoj. Iz primerov v tujini. Ampak tujina se že vrača. Celo v mesta skuša uvesti nekaj "divjine". O tem lahko beremo v strokovnih časopisih. A naše, zato plačane inštitucije, se ne zmenijo za našo pot siromašenja Slovenije in njenega prostora.
Zanimivo jih je, te šopke ali posamezne primerke, pogledati od blizu pa tudi posneti kakšno fotko. Tudi ta pestrost spada v nabor turističnih "produktov" naših planin in gora. Česar ne znamo izkoriščati. Taki primeri so nad Lipanco npr. pa še marsikje. Tudi pretirana živinoreja na gorskih in planinskih travnikih je uničujoča. Povsod se moramo zavedati omejitev, ravnotežij.
En, dva kolesarja, ena, nekaj krav, en, dva, trije pohodniki na dan ali teden ni problem. Problem nastopi, ko število kogarkoli naraste tako, da sledovi postanejo vidni in težko popravljivi. Da ne govorim o spustih (downhill) s kolesom iz planin in gora.
Imamo veliko srečo, da nas je na 20.000 km2 samo 2 mio. Pa še to bolj spodaj, v dolinah.
Doslej izvoljenci v parlament ali državni svet niso pokazali spoštovanja do slovenskih naravnih in kulturnih vrednot ali zelo redko. Zato se pač drugi oglašamo. Očitno je njim nerodno, nemoško to braniti. Bi rekel raje, izraz nepoznavanja, nekulture in nezavedanja, da so te naš močan ekonomski adut v osiromašeni Evropi.
Če podaljšam, posamezni nazadnjaški poslanci ali župani celo zahtevajo zmanjšanje Nature 2000, ki je odraz naše legendarne pestrosti vrst, ki so na zaščitnih seznamih Evrope in ki je med našimi artikli za pridobivanje svežega denarja, torej protikrizni adut.
Specialni, ne množični, turizem gorske in planinske narave, ki se splača. Bohinjci so posvojili teden gorskega cvetja, lahko imamo več mesecev planinske in gorske pestrosti, gotovo več kot smučarije. V brk dobimo stavke hotelirja, da je krasno, da nad Bohinjsko Bistrico ni Nature 2000 in TNP. Misleč, da zato tam lahko poseka gozd, razrije travnike in uniči v enem mahu neprimerno več, kot bodo kadarkoli turni kolesarji. In pripelje v višine stroje, tlačilce snega, bruhalce umetnega in razvrednoti velike površine, kot so jih na Voglu in ki si ne morejo več opomoči. Poskušajo, pa ne gre. Pa izplen? Stalne zimske izgube. Žičničarska sezona se preveša v poletno!
Ne gre torej zgolj za ljubiteljstvo, navdušenje nad naravo, nad našo Zemljo, ki poskuša izkoristiti za življenje vsak prostor. Zadeva ima strokovno podlago, ki pa je kot laik ne znam opisati. Lahko le občudujem. In branim. Naj nas še razveseljujejo. Dokler smo.
Terence bi morali pa dosledno prepovedat. Domnevam, da je vzrok naslednja »filozofija«, predvsem nekaterih domačinov, ki mislijo, če so blizu doma ali imajo tam posest, da lahko delajo, kar hočejo. Njihovo pojmovanje razvoja je cesta v višine, da se lahko tja pripeljejo s terencem. In to utemeljujejo ali s pašo živine, češ, danes se ne gremo več peš kot pred 100 leti ali kar z besedo »razvoj«, v katerega stlačijo lahko vse (tudi lovce – na primer, do koče na Zelenici so se prav lovci prvi pripeljali s terencem po novi, na črno zgrajeni cesti). Ne priznajo pa dveh možnih razvojev.
Pozitivnega in negativnega. Običajno gre za slednjega. Kdo je na primer dogradil planinsko pot na Dedno polje iz Planine pri Jezeru? Na črno. Za terence. In zakaj? Pri tem je »filozofija«, na primer, Zavoda TNP, pooblaščene ustanove in njegovega sveta povsem neznana javnosti. Ob takih vprašanjih bi se morali vključiti v javno razpravo. Tudi pri turnem kolesarstvu in enduro motorizmu. Tudi zato so plačani. Pa se namesto tega držijo v oblakih. Češ, uradna inštitucija se ne more »ponižati« na raven javnosti.
Sem se dotaknil enega od koščkov zgodbe, da se morda zavemo, da ima neomejen pripust turnih kolesarjev v vso našo planinsko in gorsko naravo zanesljivo negativne posledice. Seveda je treba hkrati narediti razliko, veliko kot gora, od motorjev in terencev. Ti pa morajo ostati v dolini.
Kolesarji skupaj proti prepovedi vožnje v naravi
Tomaž, tudi kolesarsko zelo liberalna Italija ne dovoli povsod kolesariti. Vendar ker so omejitve razumne in smiselne, jih ljudje upoštevajo.
Kar se tiče vpliva na poti, so denimo mulatjere popolnoma sprejemljive za kolesarjenje. Vemo, s kakšnim namenom so bile narejene - in ob odgovorni vožnji ni razloga, da ne bi prenesle aktivnosti pod oznako "human power only". Drži, kolesarj je hitrejši od pohodnika - tukaj pa v osprednje vstopi vzgoja in bonton.
Če odmislimo težavnost nekaterih navedenih poti iz TNP ob strani, so to v glavni sezoni precej obljudene zadeve. Zadosten razlog za smiselno omejitev po vzoru tujine, kjer npr. med poletno sezono v določenih območjih ni dovoljeno kolesariti.
Jeseni, ko helikopterji zaprtim kočam več ne dovažajo pira, pa ne vidim nič spornega narediti kolesarsko turo po npr. bohinjskih planinah. Pa se kljub temu najdejo, ki iz terencev visoko tam gor bevskajo na kolesarje, ker smo pač na kolovozu in povrh še znotraj TNP.
Helikopterji proti podnebnim spremembam
Hm, vsaka podobnost z novim smučiščem ob Kobli je naključna. Kot so podnebne spremembe.
Vsekakor zanimivo razmišljanje o turizmu. O njegovem drugačnem razvoju kot pa ga zagovarja hotelir v Bohinjski Bistrici.
Kolesarji skupaj proti prepovedi vožnje v naravi
Prav je, da se izraža mnenja in da se predebatira o stvareh, kaj koga moti v naših hribih.
Ko je že govora o Veliki planini, na novega leta dan me je motil odvoz "planincev" z Male planine v dolino - domnevam da so silvestrovali v koči planinskega društva. S planine pa so jih celo popoldne vozili v dveh večjih terenskih vozilih (cca 5 voženj vsako vozilo).
Moti me tudi nesorazmerje s strani uporabnikov te spletne strani izpostavljenih problemov vožnje v naravnem okolju - omenjanja vožnje z vozili na motorni pogon je v primerjavi z biciklerji nesorazmerno malo. Samo ugibam: mnogi ki kažejo s prstom na kolesarje in vpijejo: "primite tatu", to mogoče počno zaradi tega, da so manj opazni s svojimi bencinskimi hlaponi na najvišjih možnih izhodiščih tur.
Lp
Matjaž Novak
Kolesarji skupaj proti prepovedi vožnje v naravi
Gostota je pa že statistika. Kaj deliš med seboj... Tu ne pridemo daleč. Naše gorske doline so ozke, avstrijske široke....odtod miniatura.
Domnevno Avstrija ne dovoli povsod kolesariti. Ali so zato vsi tiho o Avstrijcih. Po Skandinaviji se pa lahko preganjaš leta in leta pa ne obideš vsega in ne srečaš skoraj nikogar.
Gre za to.
Na primer: cesta na Vršič z obeh strani ni problem. Stran od te ceste, npr. s kolesi na Dolič pa je problem. Pa na Kredarico npr. pa čez Hribarice,npr. pa na Sedmera, pa,....
O konkretnih poteh naj bo govora. Morda gre po italijanski mulatieri nad Tolminom in tam, recimo. Do kje? Na Krnska jezera? Iz Lepene, itd. Na Bogatin in tam okrog? Na Krn? Na Velo polje iz Konjščice? Če kolo spustiš na Velo polje, se lahko razleze povsod. itd.
V Krnico pa ni problem, zdaj je že avto tam, pa motorne sani...ne pa čez Križko steno, npr.
Ni problem panoramska od Podkorenskega sedla, npr. , ne pa na Poldne...
Skratka, ne gre: povsod dovoljeno, razen....
Gre pa, povsod prepovedano, razen....
Upam, da so ti primeri dovolj ilustrativni.
Kolesarji skupaj proti prepovedi vožnje v naravi
Primerjava z velikostjo ne zdrži vode, če pogledamo še gostoto poseljenosti. Naj številke povedo svoje: Slovenija in Avstrija ca. 100 prebivalcev/km2, Italija 201, Nemčija 229.
O miru v hribih bi se dalo še marsikaj reči, drži? ;)
Nismo ravno miniaturni ... znamo pa to še kako dobro biti v svojih glavah. Še tako ozka pot je dovolj široka za dva pametna. Nekaterim pa tudi vsa širina ceste ne zadostuje. In ko smo že pri prometu lahko opazimo, da nesmiselne in neživljenjske omejitve nekako nimajo pričakovanega učinka.
Cerro Torre "na pošten način"
Še dobro, da imamo Američane, ki znajo vedno, povsod in vsakemu povedati kaj in kako je prav. S tem pa tudi za naše "The cleaners" odpirajo nove perspektive in nove izzive v alpinizmu. Za ogrevanje bi lahko potolkli svedrovce iz Helbe, seveda v spustu, ker drugače ne bi imeli na kaj varovati. Potem bi pa npr. en Slovenski in en Hrvaški "the cleaner" (Balkanska bojevnika) šla počistiti še Dent du Geant, ki je povsem razvrednoten s tistimi štriki in kupom zabetoniranega železja. Francozi tega ne razumejo, zato jih ne bi nič spraševali, ampak bi kar prešli od besed k dejanjem. Sedaj se dobijo že akumulatorske kotne brusilke, da se ni treba več mučiti s sekiro, tako da alpinizem tudi na tem področju napreduje.
Da se še malo razvedrimo ob sicer resni temi prilagam še to povezavo na sedaj že malo pozabljeno čiščenje izpred šestih let http://www.ad-pecjak.si/ice/temp/Kogel.avi
Kolesarji skupaj proti prepovedi vožnje v naravi
Primerjave z drugimi državami so zavajajoče, ker je Slovenija do nekajkrat manjša država. Vse je miniaturno. Zato je razvoj turizma drugačen. Tak, da imajo pešci v planinah in gorah mir pred kolesarskim prometom, ki ga "uživamo" v dolinah in naseljih.
Ta mir je prednost turizma v Sloveniji pred drugimi državami, ki pa so bogate s prostorom.
Tehnični promet je pač tehnični promet. Peš je pa peš.
Ne gresta skup. Razlika v hitrostih je velika.
Nazadnje doživel iz Velike planine - ekipa kolesarjev po cesti dol, pešci navzgor so se pač razbežali, ko je gruča kolesarjev pridrvela navzdol.
Zato pri nas ne povsod, ampak določeno kje. Motorji pa seveda absolutno odpadejo v planinah in gorah. Razlika pač je.
Vsi pa so tiho o avstrijski ureditvi, torej najbolj sosednji hribovski pokrajini, avstrijski Koroški. Kako je tam?
Sicer je Avstrija še vedno 4x večja od SLO.
Cerro Torre "na pošten način"
Odličen komentar Tomaža in nekaj malega o demokraciji, kulturi in odnosu do preteklega od Matevža.
Cerro Torre "na pošten način"
http://desnivel.com/alpinismo/cerro-torre-jason-kruk-y-hayden-kennedy-pasaron-por-la-comisaria-de-el-chaltena : Policija ju je pridržala in zasegla svedrovce. Po dveh urah in pol so ugotovili , da nimajo pristojnosti in podlage za kaznovanje.
Planinski vestnik - januar 2012
OB STARIH MEJNIKIH
Skozi Drage. Poti, ki imajo svoje zgodbe. Franc Temelj
V prispevku je avtor najbrž nehote zamešal Rupnikovo linijo in rapalsko mejo (ki je za pohodnike označena z oranžno - in ne rdečo - črko R na beli podlagi). Verjetno pri lektoriranju pa sta se kmetiji Pésk in Plesk (široki e) komasirali :)
Cerro Torre "na pošten način"
V branje priporočam naslednji prispevek: http://www.planetmountain.com/english/News/shownews1.lasso?l=2&keyid=35788