Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Na sledi za pračlovekom

Jutro (1933): V Potočki zijalki nad Solčavo — Tujci hodijo krast znanstveno senzacijo — Nedvignjena bogastva solčavske doline

Kakor vsako leto je neutrudljivi prof. Srečko Brodar tudi za letošnje počitnice prišel k Sv. Duhu nad Solčavo, da nadaljuje svoja zanimiva in pomembna raziskavama v Potočki zijalki pod vrhom Olševe.

Že z Ojstrice lahko vidi turist veliko luknjo, ki zija v hribu onstran solčavske doline. Če se potem povzpneš od Solčave do Sv. Duha, prideš do ene najstarejših slovenskih cerkvic in do ravnice, od koder imaš izredno lep razgled na Savinjske planine. Kmetje tu gori so dobri, napredni gospodarji. V višini 1200 m pridelujejo žito, zelje, oves itd. kakor dolinci. Samo letošnje neugodno vreme spravlja njihov pridelek v nevarnost, da si niso na jasnem, ali bodo zrnje prešali ali ga bodo mleli.

Pri Sv. Duhu smo naleteli na g. prof. Brodarja in na njegovo sodelavko, ravnateljico muzeja na Dunaju. Bil je toliko ljubezniv, da nas je povabil s seboj na ogled zijalke in njegovega dela. Šli smo z njim in spotoma nam je prof. Brodar sredi tega lepega planinskega sveta z živo besedo govoril o davnih časih, ki so šli preko zemlje, o ledeni dobi, v kateri je neandertalski človek živel v Potočki zijalki in se preživljal v glavnem z lovom jamske medvede, ki so tacali tod okrog dolgi po 3 metre.

Med pogovorom smo sredi najlepših gozdov in travnikov prišli do državne meje, od tam pa po novi poti, ki jo je dal zgraditi prof. Brodar, v višini 1600 m do velike, okrog 20 m visoke, 50 m široke in 100 m v goro segajoče votline. Pred vhodom v zijalko so nas pozdravili kupi lobanj in kosti jamskih medvedov, iz čeljusti so se jim režali ostri čekani. Svet okrog zijalke je last ptujskega Muzejskega društva, ki ga je pred leti za lepe denarje kupilo od domačega posestnika, da se bodo nemoteno lahko izvedla vsa potrebna znanstvena raziskavanja.

Ob skromni podpori banske uprave plačuje Muzejsko društvo 5 delavcev iz Solčave, ki pod vodstvom pogumnega in navdušenega solčavskega študenta sistematično izkopavajo razne zemeljske plasti. Med kamenjem in gruščem leži vse polno medvedjih kosti in lobanj, in če velja pravilo, da so samo veliki možgani sredstvo za bistroumnost, je bil ta stari brlogar silno neumna žival. V njegovi črepinji je prostora komaj za pičlo peščico. V prerezih zemlje se razbirajo posamezne dobe, med katerimi je moralo biti po nekaj težkih tisočletij razlike. O kosteh, ki jih tu izkopavajo, pravijo, da so stare nad dvajsettisoč let.

Namen kopanja in iskanja pa seveda niso kosti jamskega medveda. Teh bi lahko naložili cel vagon. Prof. Brodar sodi, da jih mora biti nad 10.000 komadov. Delov Potočki zijalki gre za tem, da se najdejo nove sledi predpotopnega človeka. Če bi vse hoteli preiskati, bi morali prekopati vso zemljo 15 m visoko in okrog 100 m visoko in okrog 100 m v dolžino. Da je v Potočki zijalki bival predpotopni človek, je dognana stvar. Tu so našli ognjišče, ob katerem je naš stari neandertalec živel svoje primitivno domačnostno življenje, tu so našli razna preprosta orodja iz silno trdega kamna za obdelovanje kože in najprimitivnejša orodja iz kosti. Da so med dvema ledenima dobama živeli tu gori ljudje in živali, priča tudi dejstvo, da so v jami našli zob takozvanega muškatnega jelena, ki živi v mrzli Aljaski še danes.
Stene jame so se v teku časa vse prekrile s sigo, tako da jih ni mogoče posebej raziskati. Pod debelimi skladi sige pa bi se na stenah skoraj gotovo našli sledovi primitivnih risb, s katerimi je prastari človek v Potočki zijalki započenjal prve korake na poti človeške kulture.

Da delo, ki ga naš ugledni znanstvenik prof. Brodar neutrudljivo opravlja tu gori že nekaj let, ni prazna igra in tudi ni samo lokalnega pomena, nam dokazuje dejstvo, da je prof. Brodar že nekajkrat prišel na sled neznanim, tajnim raziskovalcem, ki ponoči, kakor vse kaže, prihajajo preko meje in kopljejo po jami in iščejo.

Podoba je, kakor da ves znanstveni svet mrzlično pričakuje nekakšnega velikega odkritja v Potočki zijalki, ki naj bi vso znanost o razvoju zemlje in človeka postavilo v povsem novo luč. Prav lahko se utegne pripetiti, da bo Potočka zijalka postala nekoč tako slovito ime, da ga bodo morali poznati otroci po šolah vseh kontinentov.

Ko se vračaš z Oilševe proti Logarski dolini, se lahko skoraj na vsak korak prepričaš, da so kraji tu okrog svet samih zanimivosti in neznanih bogastev. Pri cesti spodaj je studenec s kislo vodo, ki vsebuje mnogo železa in žvepla ter je prav prijetnega okusa. Domačini jo radi pijo za zdravje v bolezni. Po gozdovih roji vse polno čebel. Smreka medi in daje toliko nektarja iz sebe, da kar kaplja od vej. Čebele, ki so todi na paši, so divje, ker domačini še premalo znajo kovati iz tega kapital. Toda če obiščeta starega, vedrega, prijaznega Herleta, Vas bo postregel z najboljšim planinskim medom.

Sama lepa posestva so tod okrog, kmetje so, ki gospodarijo na svoji zemlji že po 500 let. Bili so ti ljudje prva fronta slovenskega življa tu ob vznožju Alp. Skoraj vsak gospodar ima svoj lov. V teku stoletij so si solčavski ljudje ustvarili svojevrstno kmečko kulturo in so ohranili svoj lepi stari govor. Vsako leto prihaja v ta kot slovenske zemlje več gostov in turistov. Škof dr. Rozman letuje vsako leto v Solčavi. Solčavci pa se kar ne morejo odločiti, da bi sami vzeli tujski promet v svoje roke. Toda razvoja stvari ne bodo mogli zavreti. Krepki gospodarji so, pa bi z lastnimi sredstvi in ob združeni volji prav lahko pripravili svoj kraj za tujski promet tako, da ob enem ne bi tvegali svojega starega, podedovanega gmotnega in moralnega bogastva. Če Solčavci sami ne bodo v pravem času vzeli stvari v roke, bodo prišli tujci zidat hotele, in namesto gospod, bo domači človek na koncu lahko samo natakarica in vratar.
Ta zemlja je prelepa, da bi smela kdaj propasti. Solčavci pa so tudi dovolj podjetni in delavni ljudje, da tega ne bodo dopustili.

Jutro, 6. avgust 1933
 

06.08.1933

Novo življenje na Mrzlem studencu

Tja v Bohinj, v Bistriško dolino

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27533

Informacije

Informacije