Večer, Potovanja - Slavica Pičerko Peklar: Ni treba daleč, da se popotniku razkrije neznani svet; bogastvo vinogradništva in druge znamenitosti na 20 kilometrih.
Do Svete Ane v Slovenskih goricah so nekdaj prišli celo Rimljani, kar dokazujejo ostanki gomil in gomilnih grobišč, na katere je mogoče naleteti med kakšnim od izletov po gričevnatem svetu, od koder se razprostirajo čudoviti pogledi na "vse strani sveta"; in le nekaj popotniške vneme je treba, da sicer čisto običajen dan postane preprosto lep (družinski) dogodek. Najbolje je še neznano začeti odkrivati kar pri stari preši pri Sveti Ani, od tam pa se po Anini krožni poti podati na kakšnih šest ur oziroma 20 kilometrov dolgo pot mimo Ledineka, Dražen Vrha, Rožengrunta, Zgornje Ščavnice in se vrniti nazaj na Sveto Ano.
Znamenja ob cestah, ki vodijo iz kraja v kraj
Dvanajst zanimivih vasi
Domačini, prijazni, ker vedo, kako se turizma na podeželju gredo le streljal oddaljeni sosedje čez mejo, rade volje poklepetajo z (ne)znanci, o svojih krajih vedo veliko lepega povedati tudi osnovnošolci. Med naravnimi danostmi, ki jih kaže obiskati, je zagotovo dolina reke Ščavnice in se v naselju Zgornja Ščavnica ustaviti na Grafonževi domačiji družine Urbanič. Lepo obnovljena, delno lesena, kmečka hiša je bila zgrajena že leta 1841; ponaša se - kot domačija Kapl na Dražen Vrhu - z bogato zbirko starega kmečkega orodja in opreme s statusom lokalnega etnološkega spomenika.
Občino Sveta Ana sestavlja dvanajst vasi in v vsaki popotnik naleti na znamenite vaške kapelice in križe ter druga znamenja. Domačini so ponosni na svojo farno cerkev, saj so z njenim imenom in godom sv. Ane povezali tudi svoj občinski praznik. Med večjimi cerkvenimi spomeniki je še kapela v Rožengruntu, med zgodovinske spomenike pa uvrščajo tudi evangeličansko pokopališče z zvonikom v Zgornji Ščavnici. Ljudje pri Sveti Ani se ukvarjajo z živinorejo, poljedelstvom, sadjarstvom in vinogradništvom. In prav razvoju tega namenjajo zadnja leta še poseben poudarek, naravne danosti pa prepletajo s turistično ponudbo in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah. Tako je v osrčju Slovenskih goric mogoče pojesti in popiti kaj dobrega in domačega, se oskrbeti z doma mleto moko iz Rožmanovega mlina ali dišečim bučnim oljem iz oljarne Kolarič. Nepozabno ostaja srečanje z zeliščarko in njenimi rož'cami ali se pri Fridi spoznati z ovčerejo in njenimi volnenimi izdelki.
Spomin na Franca Postiča
Skupaj z Zgodovinskim društvom Slovenske gorice so pri Sveti Ani že pred leti začeli oživljati spomin na Franca Postiča, znamenitega vinogradnika, zdravnika in sadjarja, ki se je rodil leta 1794, doživel 65 let in je pokopan na domačem pokopališču. Življenjska pot ga je vodila tudi na tuje, tako je gimnazijo končal v Zagrebu, v času Napoleonovih vojn opravljal delo vojaškega ranocelnika, medicino študiral v Gradcu, kjer bi se lahko tudi zaposlil v bolnišnici, a se je vrnil na Sveto Ano. Okoli hiše, ki je bila pozneje prezidana v šolo, si je uredil ordinacijo in lekarno, ves prosti čas pa namenjal vinogradništvu. Gojil je več kot 300 sadik vinske trte, s svojim znanjem in vzgledom pa vplival na razvoj vinogradništva in sadjarstva. Med številnimi trtami je zasadil tudi trto pinot meuinier, ki jo je dobil iz Francije, med štajerskimi vinogradniki pa se je zanjo kmalu uveljavilo ime blaue potischtraube (modri postič), ki ga je zabeležil prvi popisovalec štajerskih trt Franz X. Trummer. Postiča so na njegovem domu pri Sveti Ani obiskovali številni znani ljudje, med njimi tudi francoska vojvodinja Marie Caroline de Berry in njen mož grof Ettorio Lucchesi Palli.
Letos Postičevi dnevi in učna pot
Občina Sveta Ana bo vso jesen vabila na Postičeve dneve in na pot dediščine vina in hrane. Stalno razstavo o življenju in delu znamenitega vinogradnika si je mogoče ogledati v avli občinske hiše, kjer je na ogled 36 umetniških reprodukcij gvašev vinskih trt. Te slike so, kot vedo povedati domači vinogradniki, zanimive tudi zato, ker je kar 23 teh trt dobilo lokalno ime ali sinonim, štirinajst starih žlahtnih sort teh trt pa še vedno raste v Sloveniji. Ob Postičevi vinogradniški učni poti, ki jo domačini pravkar urejajo, bodo zasadili, poleg najstarejše trte na svetu, ki že rodi, različne druge, ob poti postavili klopi.
Pot se namreč začne v kleti z vinoteko v občinski stavbi. Nato vodi do bližnje cerkve sv. Ane, čez cesto do počivališča ob vinogradih z možnostjo ogleda 27 vrst trt, od tam pa do Poličeve kleti in Postičeve hiše. Nekaj sto metrov naprej je viničarija Pergerjev vrh s kletjo in opremo iz 19. stoletja in etnološko zbirko. Malo naprej je ob poti urejen vrt s 24 sortami trt, ki so dobile lokalno ime pri Sveti Ani. Od tam bo treba kar nekaj korakov do počivališča ob vinogradu z ekološkimi trtami in brajdami, a že streljaj naprej urejajo počivališče s prikazom pedološkega in geološkega opisa vinogradniških leg pri Sveti Ani in Kremberku. Postičeva pot se po 600 metrih konča na razglednem počivališču, ki ga je videti že s prve točke, ob še ohranjeni stari štajerski preši in novem vinogradu.
Tekst in foto: Slavica Pičerko Peklar