Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Smrtna nesreča na Fridrihštajnu

Slovenec (1933): Žrtev prevelike drznosti je postala mlada Renata Lun

Kočevje, 16. avgusta 1933
Nesreča ne počiva. Namreč tam gori na triglavskih skalinah, na ostrih grebenih Karavank in Julijskih Alp. A kdo bi si mislil, da bo smrt kosila tam na neznatnem vrhu, kjer so si Celjani svoj grad zgradili, na edini izletni točki kočevski - na Fridrihštajnu.

Takole se je zgodilo: 15 letna dijakinja Renata Lun iz Gradca je prišla v soboto k svojemu stricu, rudniškemu nastavljencu g. Lunu, na počitnice za nekaj dni. Kot ljubiteljica gričev in planin je šla včeraj — na praznik — v večji družbi na sprehod proti razvalinam celjskega gradu, odkoder je tako lep in mogočen razgled po kočevski deželici. Ne moreš se načuditi, na kako silno pečino je postavil Celjan svojo utrdbo. Zamisliš se v čase, ko je Veronika ječala v ječah tega gradu, pregnana in ujeta od svojega tasta Hermana. Nehote se skloniš preko razpadajočega zidovja in z očesom skušaš premeriti visočino grajskega zidu stavljenega na živo skalo.

Tudi živahna in gorskih polov vajena Renata Lunova je radovedno pogledovala preko zidine, a pri tem je poslala malo drzna: splezala je še preko ograje na rob prepada in strmela v globočino. Družba jo je svarila. Pa se ni dosti zmenila za svarila in opomine previdnih spremljevalcev. Podala se je na usodno ločko celo drugič v družbi še ene spremljevalke. Drugi so se bali, da se jima res ne zgodi kaj hudega, zato so ju potegnili z rokami nazaj na varno. A nesrečna študentka se ni hotela prepričati tudi sedaj ne, da obstoji nevarnost, če se podaja na ono vabljivo in zanimivo, a tako opasno razgledišče. »Na Štajerskem je veliko še višjih gričev! Mislite, da jih nisem vajena?« jim je odvrnila in zlezla že tretjič na omenjeno mesto. Oprijemala se je za staro, napol trhlo vejo.
Akademik g. Kosi Bogo iz Kočevja je prepogumno dekle držal za roko iz opravičene bojazni pred nesrečo in iz nezaupanja v oporišče. A je zavrnila njegovo sigurno oporo, zadoštavala ji je po njenem mnenju preperela veja, zaklicala mu je: »Auslassen!« — spusti me ! ... Malo trenutkov nato se je utrgala veja, kratek in edini vzklik: »Joj!« in strmoglavila je v globino 50 metrov.

Padla je najprej na bukovo drevo, kjer se je zaman skušala uloviti. Padla je z bukve na tla. Zlomila si je tilnik, razbila si čeljust in desna rama ji je docela razdejana. Bila je takoj mrtva.
Pozno zvečer so jo prepeljali v mesto. Pri svojem stricu leži na mrtvaškem odru. V četrtek jo bodo prepeljali v Gradec, k njeni ubogi materi vdovi. Tam bo počivala.
Po zadnji planinski nesreči spet nov memento!

Slovenec, 17. avgust 1933
 

17.08.1933

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27536

Informacije

Informacije