Večer: Planinci, ki sledijo sodobnim tokovom / Gorski reševalci se bodo urili v Virnikovi karavli / Razstava o jubileju Slovenske planinske poti / Nočni POT Gorenjsko-dolenjske lige
Planinci, ki sledijo sodobnim tokovom
Planinsko društvo Maribor Matica, v katerem je 857 članov, že 94 let povsem prostovoljno razvija slovensko planinsko izročilo, dobre planinske običaje in navade ter skrbi za varovanje narave in zdravega človekovega okolja.
V Sloveniji se vedno več ljudi ukvarja s planinarjenjem, ne nazadnje številni trdijo, da smo Slovenci tudi planinski narod. Prav zato se vpisujejo v planinska društva, ki združujejo ljubitelje narave in gora, mlade pa uvajajo v spoznavanje, ljubezen in spoštovanje narave. O največjem planinskem društvu v Podravju, Matica Maribor, ki ima 857 članov, smo govorili s predsednikom Vančem Kosijem, ki je na čelu društva že sedem let. Poudarja, da je bistvena aktivnost društva - ustanovljeno je bilo leta 1919 kot protiutež nemškemu planinskemu društvu - rekreacija, usmerjena pretežno v naravno, hribovito krajino, že od svojega nastanka pa je pomembno prispevalo k razvoju širšega mariborskega območja, soustvarjanju kulturnega dogajanja v mestu in doprineslo k vzgoji mladih generacij. Matica je tudi edino planinsko društvo v Mariboru, katerega pisarna je odprta vsak dan v tednu, ljubiteljem gora pa nudijo številne informacije, nakup planinske literature, izposojo opreme in podobno.
Gore vse bolj priljubljene
"Prav po vzgoji šolske mladine je društvo znano še danes. Trenutno na devetih mariborskih osnovnih šolah delujejo planinske skupine, dobra tretjina članov pa je mlajših od 18 let. Zato ne gre zanemariti podatka, da naše društvo organizira 13. aprila srečanje mladih planincev Podravja, in sicer pri Koči na Žavcarjevem vrhu," razlaga Kosi, ki številno članstvo pripisuje tudi dejstvu, da je gorski svet čedalje bolj dostopen, obisk pa je prost in neomejen. "Zaradi množice obiskovalcev, ki se zgrinja v gore, se na območju markiranih planinskih poti, na vrhovih in v okolici koč kažejo tudi negativni vplivi na okolje, zato so vse glasnejše tudi zahteve po varovanju gorskega okolja. Naloga odseka za varstvo narave je opozarjanje in izobraževanje o ogroženih sestavinah okolja in negativnih vplivih, ki jih imajo naše aktivnosti na njihov obstoj. Tradicija pa je, da skušamo planinstvo širiti tudi preko delovnih organizacij, tako imamo planinske sekcije v Henklu, v mariborskem UKC, med aktivnejše planince sodijo v Malečniku," poudarja Kosi. Dodaja, da ljubitelje gora danes vodijo v hribe številni motivi, bodisi odkrivanje neznanega, estetski motivi, zdravstveni, socialni - ali pa zgolj preizkušanje in potrditev svojih zmožnosti ... Slednjega se zavedajo tudi vodniki, pravi Kosi, ki svoje znanje o varnem gibanju, opremi, orientaciji in okolju, v katerem vodijo, redno poglabljajo ter ga na planinskih izletih delijo z udeleženci.
Mladi planinci se vračajo z Olševe, gore v vzhodnih Mežiško-Solčavskih Karavankah ob meji z Avstrijo; dobra tretjina članov je mlajših od 18 let. (Vanč Kosi)
Prihodnost ni vprašljiva
V društvu imajo nadvse aktiven markacijski odsek, katerega "raven" gre pripisati profesorju Ivanu Šumljaku, avtorju Slovenske planinske transverzale, sicer pa danes markacisti vzdržujejo Pot čez Kozjak in Svečinsko planinsko pot. "Društvo mora slediti modernim trendom, zato ne gre brez turno-kolesarskega odseka. Posebno skrb in garanje zahteva namreč vzdrževanje dveh planinskih postojank, Mariborske koče na Pohorju ter Koče na Žavcarjevem vrhu. Koči sta lesene konstrukcije, zgrajeni v petdesetih in šestdesetih letih in samo s stalno skrbjo gospodarskega odseka in najemnikov kljubujeta času," razlaga Kosi.
Člani Planinskega društva Matica so še posebej ponosni na več dogodkov, po katerih se po njihovih besedah razlikujejo od drugih planinskih društev in jim zagotavljajo svetlo prihodnost oziroma obstoj. "Pod okriljem Zavoda Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture, smo lani pripravili fotografski natečaj in razstavo v mariborskem mestnem parku z naslovom Prinesi kos neba s seboj v dolino, kot edino mariborsko športno društvo pa smo že 23 let prisotni pri organizaciji tradicionalnega Športnega vikenda. Že dve leti zapored v sodelovanju s Planinskim društvo Zagreb organiziramo zimski pohod na Mariborsko kočo, kar je priložnost za širitev mednarodnega sodelovanja, medtem ko je avgustovsko kresovanje na Mariborski koči, ki ga je vzpodbudila akcija organizacije Cipra Ogenj v Alpah, poleg naravovarstvene sporočilnosti tudi prilika za druženje izven društvenih okvirov," pojasnjuje Kosi.
Jubilej Mariborske koče
Za letošnje leto napoveduje pomemben dogodek. Velik poudarek bodo namreč namenili 100-letnici Mariborske koče, katere zgodovina je bila zmeraj interpretirana kot tekma med slovenskimi in nemškimi društvi za prevlado v slovenskem gorskem svetu. PD Maribor Matica želi ob tem jubileju s pestro paleto aktivnosti pritegniti k sodelovanju čim širšo javnost, saj bo med drugim organizirala več okroglih miz, razstavo, neformalno druženje ob rekreacijskih aktivnostih na koči ... "Želeli bi izpostaviti tiste skupne vrednote, interese in odnos do naravnih entitet, ki narode, živeče pod objemom gora, ženejo v sorodne aktivnosti. Aktivnosti, kot so hoja v hribe, gradnja postojank, založništvo gorniške literature, kart in vodnikov, ki definirajo tudi naše planinstvo, so sooblikovale našo kulturo in krajino.
Gabrijel Toplak
Gorski reševalci se bodo urili v Virnikovi karavli
Letošnji zbor Gorsko-reševalne zveze Slovenije (GRZS), ki ga je pred dnevi pripravilo društvo GRS Maribor v prostorih Izobraževalnega centra v Pekrah, je med drugim minil tudi v znamenju volitev delovnega predsedstva in organov zbora reševalcev ter predstavitve letošnjega delovnega programa.
Predsednik GRZS Igor Potočnik, ki je podelil priznanja za življenjsko delo enajstim članom GRS, ki so aktivni v GRS že 40 let, je udeležencem predstavil poročilo o delu v lanskem letu. Ob tem je izpostavil 413 reševalnih akcij, ki so jih opravili gorski reševalci. "Postaja GRS Tolmin je opravila kar 101 reševalno akcijo, medtem ko so na Brniku poleg posadk helikopterjev Slovenske vojske in Letalske policijske enote dežurali v poletni sezoni še gorski reševalci in zdravniki gorski reševalci. V 91 dneh dežurstva so posredovali v 87 akcijah," je pojasnil Potočnik in dodal, da so je bilo lansko leto za gorske reševalce še posebej pomembno, saj so praznovali 100. obletnico organiziranega delovanja. Ob tem jubileju so namreč izdali knjigo 100 let GRS, z nacionalno televizijo posneli igrani film o gorskem reševanju, svoj film pa je iz dokumentarnega gradiva naredil tudi reševalec iz Mojstrane Janez Brojan.
V poročilu je predsednik omenil tudi Virnikovo karavlo na Jezerskem, ki so jo dobili v brezplačno uporabo od ministrstva za obrambo. Karavlo bodo poslej uporabljali kot učni center, v katerem bodo lahko preizkušali svoje tehnike in tudi prespali, saj so se doslej v glavnem usposabljali v planinskih kočah. Sicer pa je Potočnik ob koncu predstavil še letošnji načrt zveze, ki ga v glavnem sestavljajo ustavljena usposabljanja za nemoteno zagotavljanje njihove dejavnosti, poleg tega pa potekajo tudi dogovarjanja o skupnem helikopterskem dežurstvu s HNMP preko celega leta. (gt)
Občnega zbora v Pekrah se je udeležilo približno 80 gorskih
reševalcev. (Dušan Polajnar)
Razstava o jubileju Slovenske planinske poti
V Pokrajinskem arhivu Mariboru je do konca aprila na ogled razstava Ivan Šumljak in 60 let Slovenske planinske poti, ki so jo omogočili Meddruštveni odbor PD Podravja, Planinska zveza Slovenije, PD Maribor Matica in Pokrajinski arhiv Maribor. Avtorica razstave, ki je nastala v sklopu aktivnosti PZS ob praznovanju 120. obletnice ustanovitve SPD, je dr. Slavica Tovšak, podpredsednica PZS.
Ivan Šumljak, ki se mu je porodila ideja o prvi planinski poti od Maribora do Ankarana, se je rodil v Žalcu. Kasneje se je ustalil v Mariboru in prosti čas namenil planinstvu. Tovšakova je dejala, da so gradivo za razstavo (fotografije in razstavne eksponate) dobili od planinskih prijateljev iz vse Slovenije. Gradiva je toliko, da bi lahko pripravili še eno ali dve samostojni razstavi, pravi Tovšakova, kar potrjuje planinsko solidarnost, ki jo opredeljuje tudi častni kodeks slovenskih planincev. "Pot je med planinci nadvse priljubljena, saj je bilo po evidenci PZS podeljenih že 9500 značk za prehojeno pot. V letošnjem letu, ko praznujemo jubilej, so se mnoga planinska društva odločila za sistematično organiziranje izletov po tej poti, markacisti bodo obnovili markacije in žige, medtem ko je med Heliosom in PZS že podpisana pogodba za donatorstvo barve," razlaga Tovšakova. Po razstavi v Pokrajinskem arhivu Maribor bo razstava za nekaj dni postavljena v organizaciji Planinskega društva Miklavž na Dravskem polju. Na ogled bo tudi na slavnostni skupščini PZS v Celju, maja bo v prostorih knjižnice v Kopru, v drugi polovici leta pa jo bodo po besedah Tovšakove postavili še izven meja Slovenije. (gt)
________________________________________________________
Razstava o Ivanu Šumljaku in 60-letnici Slovenske planinske poti (PZS, 21. marca 2013, Z. Mihelič)
|
|
15. marca so v razstavišču Pokrajinskega arhiva v Mariboru odprli razstavo o Slovenski planinski poti. Razstavo je pripravil MDO PD Podravja v sklopu 120-letnice praznovanja ustanovitve SPD v sodelovanju s PD Maribor Matica in Pokrajinskim arhivom Maribor. |
V prepolni dvorani so obiskovalci v uvodnem delu prisluhnili sklopu predstavitvenih predavanj, vezanih na SPP. V uvodnem delu je osebnost Ivana Šumljaka predstavil Srečko Pungartnik, član PD Maribor Matica, ki je Šumljaka tudi osebno poznal. Spregovoril je o njegovem življenju, delovanju v društvu in rojstvu magistrale, kakor je poimenoval prvo vezno pot v Evropi in na svetu sploh. V Pokrajinskem arhivu so dodali arhivsko gradivo, iz katerega je razvidno, da je bil denimo Šumljak odličen dijak mariborskega učiteljišča, dodani pa so tudi nekateri njegovi osebni predmeti. Bil je nosilec značke markacistov št. 1., odličen predavatelj, fotograf, slikar. Razstavljen je tudi njegov akvarel Motiv s Pohorja. Anekdote iz Šumljakovega življenja, ki jih je nanizal Srečko Pungartnik, so prisotnim odkrile značaj planinca, vizionarja, predvsem pa skromnega popotnika, avtorja prve planinske poti.
Igor Mlakar, načelnik Komisije za planinske poti PZS, je predstavil značilnosti SPP v sliki in besedi. Opozoril je na vseslovensko akcijo markiranja poti in značilnosti, ki jih ob tej poti lahko srečamo. Med prvimi dobitniki znaka SPP sta bila tudi Stanka in Tone Demšič iz PD Tam. Tone je slikovito opisal tedanjo hojo, planinske koče, tedanjo opremo in obžalovanje, da so bili tedaj fotoaparati redkost.
Ob zadržanosti Klemna Trilerja je njegov podvig, ko je v letu 2012 v rekordnem času 8 dneh 14 urah in 45 minutah pretekel SPP, predstavil Uroš Feldin, njegov spremljevalec na tem podvigu in rojak. Predstavil je tudi svoje izkušnje, saj že osmič osvaja vrhove in doline te čudovite poti. Marko Lenarčič, direktor GIZ Pohodništvo in kolesarjenje, je podal nekaj misli o možnosti uporabe SPP kot turistične zanimivosti.
Razmišljanja o SPP je strnil predsednik PZS Bojan Rotovnik, ki je poudaril pomen SPP za planinstvo, aktivnosti, ki se bodo v letošnjem letu še zvrstile in povabil prisotne k ogledu razstavnih panojev.
Razstava je na 12 panojih zajela utrinke iz SPP in zaključuje z vabilom, da se planinci podajo na pot. Razstava, ki jo je pripravila Slavica Tovšak, je rezultat sodelovanja in pripravljenosti mnogih planincev, ki so brezplačno darovali fotografske posnetke, ki so jih ujeli na poti. Iz njihove bogate zakladnice bi lahko pripravili še nekaj razstav. Posebno zahvalo so si prislužili: Alenka Galun, Ciril Tovšak, Srečko Pungartnik, Ernest Preglav, Maruška Lenarčič, Valter Valenčič, Andrej Stritar in drugi. Naslednji dan so se člani PD Maribor Matica in člani Odbora za poti pri MDP PD Podravja, simbolično odpravili na pot, ki jo je pred 60 leti tako čudovito začrtal profesor Ivan Šumljak.
Slavica Tovšak
Utrinki z razstave
Foto: Edvard Harb
|
Nočni POT Gorenjsko-dolenjske lige
Mladinski odsek Planinskega društva Domžale organizira planinsko-orientacijsko tekmovanje (POT), ki bo v petek, 5. aprila, z zborom ekip ob 18.30 (zaključek bo predvidoma ob 22.30) s startom na parkirišču športno-rekreativnega centra v novem delu Trzina. Organizatorji zagotavljajo nekoliko drugačno tekmovanje, kakor so ga bili udeleženci vajeni, saj bo potekalo pozno zvečer in po pravilih za planinska orientacijska tekmovanja, dosežki pa se bodo šteli za Gorenjsko-dolenjsko ligo. Prijave sprejemajo do srede, 3. aprila, dodatne informacije so na voljo po telefonu 031 246 201 (Jernej) ali elektronskem naslovu jernej.juzna@gmail.com. (gt)