Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Trije kralji zaščitniki vode na Kozjaku

Slovenski narod (1939): Zanimivi običaji, ki pričajo, kako visoko ceni naše ljudstvo dobro pitno vodo

Na Kozjaku v tamošnjih kmečkih domovih vladajo še stari tradicionalni običaji, ki so tu edinstveni. Ti običaji pričajo o odkritosrčnosti ter globoki vernosti teh ljudi, ki ljubijo in spoštujejo tradicijo svojih prednikov. Obenem pa ohranjujejo staro slovansko miselnost in slovanski duh, kljub raznim drugim vplivom, ki tu gori ne bodo nikoli izpodrinili originalnih in pristnih domačih šeg in običajev.

Znano je, da je voda na vrhu Kozjaka zelo dragocena in vsak gospodar ter vsaka gospodinja je vesela in celo ponosna, če ima vodo blizu hiše. Zato si kmetje grade vodovode. Seveda ti vodovodi niso nikaki umetni vodovodi, ampak so zelo primitivni in domače delo.

Gospodar skuša na svoji zemlji ali pa na sosedovi zajeti izvir. Če je izvir na sosedovi zemlji, se na nek način pogodita zaradi vodne pravice. Od tega izvira si napelje vodo, po lesenih (izvrtanih) ceveh, do svoje hiše. Večkrat je tak primitiven vodovod dolg po par sto metrov. Pred hišo si postavi veliko korito, ki si ga sam izteše iz bukovega debla, pokoncu postavi drugo tanjše izvrtano deblo in v tem je žlebiček, iz katerega teče stalno voda. Ker je izvirek navadno višji, ni potreben bazen, ampak voda kar sama teče. Urejen je tudi odtok vode tako, da vedno toliko vode odteče, kolikor je priteče v korito. Poleg tega imajo naprednejši gospodarji urejeno tudi tako, da vodo zapro in v posebnem odcepku teče kar v hlev, tako da se lahko živina kar tam napaja.

Z vodo so v zvezi tudi razni lepi in zanimivi običaji baš na dan sv. Treh kraljev. Trije kralji so nekaki zaščitniki vode in njim se prebivalci Kozjaka priporočajo, da jih obvarujejo suše. V ta namen gre gospodar na praznik Treh kraljev zjutraj z blagoslovljeno vodo najprej okrog hiše in jo med molitvijo škropi z blagoslovljeno vodo. Nad vsaka vrata pa pribije majhen križ iz brezovih vejic. Ko je opravil to delo, stopi k vodovodu, tam dolgo moli in škropi z blagoslovljeno vodo okrog in v korito in izgovarja nekake proroške besede ter se priporoča zaščitnikom Trem kraljem, da bi imeli vse leto dovolj vode ljudje in živina. Nazadnje pa pribije na vrh omenjenega debla, kjer teče voda, iz brezovih ali leskovih vejic napravljen do dva decimetra visok dvojni križ, na katerem je polno malih križcev. S tem je ceremonija doma končana.

Sedaj se napoti gospodar k izviru in tam ponovi isto ceremonijo in moli, da bi izvir ne usahnil, ali pa, da se ne bi posušil itd. In končno izlije ves ostanek blagoslovljene vode v izvir in postavi spet enak križ, kakršnega je postavil doma.

Ti običaji na Kozjaku pričajo, kako veliko važnost polagajo kmetje na dobro, čisto in svežo pitno vodo. Ti običaji gredo od roda do roda in se tako ohranjuje slovanski značaj zemlje, ker so vse molitvice in podobno v slovenskem jeziku tudi onkraj državne meje. Za človeka, ki se zanima za folkloro, so taki in slični običaji velike važnosti. Iz njih se zrcali miselnost prebivalcev in bi se morali za nje bolj zanimati.

Slovenski narod, št. 4 a, četrtek, 5. januarja 1939, stran 2.
Priredil: France Malešič

dLib.si

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27533

Informacije

Informacije