Polet.si - Poletov zdravnik: Odrgnine in rane
Poškodbe so pogoste spremljevalke športne aktivnosti. Zelo pogoste so poškodbe kože. Redkokateri športnik, tako profesionalni kot rekreativni, se na svoji športni poti ne sreča z odrgninami, večini niso tuje udarnine in praske, če je nesreča večja, pa lahko stakne raztrganine in globoke ostre rane. Rane so torej sestavni del vseh telesnih aktivnosti. Pa ne samo športnih. Samo pomislimo na popraskane otroke in številne poškodbe pri fizičnem delu, doma in v službi.
Skoraj vsaka poškodba je pomembna
Poškodbe kože so res pogoste, vendar do njih ne bodimo ignorantski. Včasih je že navadna praska zadosti, da se razvije velik problem. Praska se vname, regionalne bezgavke zatečejo in naše počutje postane nenadoma neugodno. Če je vdor bakterij prek kože velik, se kmalu počutimo zelo slabo, počutje lahko še poslabša visoka telesna temperatura in čaka nas kura z antibiotiki.
Majhna praska na nepravem mestu nam lahko pokvari ves dopust. Kolesarji se lahko zaradi precej vsakdanjega problema, kot so vnete odrgnine na sedalu, včasih kar za nekaj časa poslovijo od športnih ambicij, in če je zelo hudo, lahko kolo za nekaj časa postavijo v kot.
Vsako poškodbo kože vzemimo resno in jo po prvi oskrbi vsaj pozorno opazujmo. Prva oskrba je pomembna. S pravilnim pristopom bistveno zmanjšamo možnost vseh kasnejših zapletov. Pozornost do rane zmanjša tudi bolečino ob poškodbi. Prva bolečina je lahko manjša že, ker nekdo poskrbi za nas in rano. Včasih so za uspešno analgezijo zadosti že curek vode, s katero jo speremo, obliž in nežen objem. Večina otrok po takšni terapiji prask in odrgnin brez bolečin zelo hitro spet dirja naokoli. Tudi odraslim nežen pristop ne škodi, le nekateri ga ne marajo, ker so strašni junaki. Vsekakor pa takojšnja oskrba zmanjša kasnejše bolečine, ker preprečuje zaplete pri celjenju. Grde vnete rane so namreč lahko zelo boleče. Boleč je lahko tudi pogled nanje in grobe brazgotine, ki so pogoste posledice vnetih ran.
Majhne poškodbe
Med majhne poškodbe kože štejemo praske, odrgnine in obtolčenine. Seveda če niso prevelike. Vse manjše rane najprej očistimo. Praviloma zadostuje obilno spiranje s tekočo vodo. Uporabimo lahko tudi vodo iz plastenk, če poškodbo oskrbimo doma, pa lahko vodo prekuhamo, a to ni nujno, ker s tem izgubljamo čas. Speremo tudi obtolčenine, kajti kožni pokrov je lahko poškodovan, pa tega s prostim očesom ne vidimo. Poškodovani kožni pokrov nad obtolčenino pa je bližnjica do prehranskega raja za bakterije. Dobro prekrvljena in zmečkana usnjica je namreč zelo dobra hrana za mikroorganizme. Za oskrbo udarnin nato uporabimo metodo RICE. Rest (R) pomeni počitek poškodovanega predela. Tako tudi preprečimo prevelik pretok krvi in še dodatno slabšanje stanja udarnine. Ice (I) ali led je sinonim za hlajenje. Večkrat na dan od 10 do 20 minut hladimo prizadeti predel z ledom prek gaze. Compression (C) pomeni kompresijsko obvezo, ki preprečuje dodatno zatekanje, ob tem pa pazimo, da ni pretesna. Elevation (E) ali dvig poškodovanega predela prav tako zmanjšuje oteklino in skupaj s kompresijo zmanjša bolečino.
Pri osnovni oskrbi ran razkuževanje praviloma ni potrebno. Če so večje, jih prekrijemo s sterilno gazo ali obližem. Sterilne gaze so bile zlasti standard za prekrivanje očiščenih ran, danes pa jih močno izpodrivajo novejše obloge, ki podpirajo in pospešujejo naravne procese celjenja, se ne sprimejo z rano, vzdržujejo vlažno okolje in primerno temperaturo, ob tem pa so še polprepustne in dobro vpojne. Na voljo so v vseh lekarnah, večinoma že v praktični obliki obližev različnih velikosti. Prekrijemo tudi rane, ki so sicer majhne, a so njihovi robovi razprti. Z obližem ali posebnim samolepilnim trakcem približamo robove očiščene rane in tako omogočimo optimalno celjenje.
Razkuževanje pri prvotni oskrbi majhnih ran vsaj na terenu ni nujno. Če se odločimo za uporabo razkužilnih snovi, pa smo nekoliko previdni, zlasti kadar uporabljamo jod zaradi možnosti alergije. Verjetno so še najboljša praktična izbira alkoholni robčki. Na rane praviloma ne nanašamo raznih krem, olj, tinktur in podobnih žavb, sploh če je laboratorij njihove izdelave domača kuhinja.
Odrgnine na pregibih
Tudi za odrgnine na pregibih, kot je koleno, komolec ali rama, velja enak osnovni pristop: najprej temeljito čiščenje in šele nato prekrivanje. Za prekritje rane je dobra možnost tudi uporaba folije, ki diha. Potem ko rano očistimo vseh delcev umazanije, jo dobro speremo in po presoji razkužimo, jo prelepimo s folijo. Tako lahko preprečimo ali vsaj zmanjšamo nastajanje suhih krast, ki pokajo in se zelo težko celijo. Odrgnine tako granulirajo v vlažnem okolju pod folijo in po nekaj dnevih jo lahko odstranimo, če medtem že sama ne odpade. Omogoča nam tudi spremljanje stanja rane: če se ta okuži, se začne pod folijo nabirati zelenkasta ali rumenkasta tekočina. Ko opazimo, da barva celeče se rane ni prava, folijo enostavno odstranimo, rano ponovno očistimo in razkužimo ter čeznjo ponovno nalepimo folijo. V praksi so se tovrstne folije zelo izkazale pri kolesarjih ali triatloncih, ki si včasih odrgnejo večje sklepne površine.
Folije, ki dihajo, imajo še eno dobro lastnost. Če so dobro nalepljene in robovi tesnijo, ne prepuščajo vode, zato so dobra zaščita pred tem medijem in nam hkrati omogočajo vodne aktivnosti. Na morju je zaščita manjših ran z njimi skoraj neizogibna. Na tržišču najdemo tudi kar nekaj vrst obližev, ki imajo lastnosti vodoodpornih folij. Brez njih bi bile morske počitnice končane že po prvem zdrsu na morskih pečinah ...
Večje rane
Velike rane, kot so raztrganine in globoke bolj ali manj ostre poškodbe, praviloma zahtevajo kirurško oskrbo. Pri osnovni oskrbi rano vsaj delno očistimo, če so v njej večji predmeti, katerih odstranjevanje bi povzročilo dodatno poškodbo ali krvavitev, jih pustimo. Zelo pomembno je, da pri osnovni oskrbi omejimo krvavitev. To lahko naredimo s pritiskom (prek gaze ali sterilne tkanine!) na rano ali bližnjo večjo žilo, ki vodi kri do poškodovanega predela. Nikoli ni odveč splošno znanje anatomije. Pri transportu poskrbimo, da je poškodovani del nekoliko dvignjen. Na primer, če je poškodba na nogah, te nekoliko podložimo. Kadar so rane zelo boleče, je dobro, da poškodovancu ponudimo tudi osnovno analgezijo. Velikokrat naredijo čudež že preprosti analgetiki, kot je paracetamol.
piše: uredništvo