Jutro (1932): Kamniške planine zlasti pa Velika planina z okoliškimi planinami predstavlja v našem planšarstvu v dravski banovini največjo gospodarsko vrednost.
Na Veliki planini in okoliških planinah, ki so druga od druge oddaljene le pol do ene ure hoda, se pase v poletnih mesecih nad 1500 glav goveje živine, med temi več kakor 500 molznih krav. V nasprotju s planinami v Bohinju, odnosno z onimi v radovljiškem srezu, kjer se po danih prilikah in po uvidevnosti izkorišča živinoreja pred vsem v mlekarske svrhe, se v kamniških planinah že stoletja sem pase govedo skoro samo zaradi prereje. O kakem koristnem mlekarjenju ni govora, akoravno priženejo živinorejci na planine krave v polni molži in mnogo takih, ki se tu otelijo.
Skupno se namolze dnevno nad 1000 l mleka. Skoro vsa količina tega najboljšega mleka se predela na zelo preprost starodaven način v skuto ali »mohaut« imenovana kislo sirnino in v domače maslo za kuho.
O priliki mlekarskega zborovanja v Kamniku, je ondotni sres. kmet. Odbor sprožil željo, da bi se poskrbelo tudi za mlekarjenje v planinah. Kraljevska banska uprava je sprejela to željo po svojem uradnem odposlancu in letos se vrši na Veliki planini prvikrat večdnevni mlekarski tečaj, na katerem sodelujeta strokovna uradnika kmetijskega oddelka banske uprave gg. inž Erih Eiselt in Franjo Pavlin.
Na tečaju poučujejo planšarje o negi živine, o molži, o ravnanju z mlekom ter o izdelovanju masla in trapistovskega sira. Planinski odbor je nabavil s pomočjo subvencije sreskega kmet. odbora in občin starejše toda še vedno uporabne stroje in posodo za izdelovanje sirovega masla.
Prvi uspeh je dosežen. Maslo dobre kakovosti se že pošilja v Ljubljano v lepih odgovarjajočih zavitkih s sliko planinke in z napisom »Planinsko maslo z Velike planine«. Označba je povsem upravičena, saj je planina v višini nad 1500 m. Da pa bo planinsko maslo med prvovrstnimi produkti te vrste, o tem ni dvoma, če se bo le upoštevalo pravilno ravnanje z mlekom in pri izdelavi masla samega.
Težak je bil prehod iz tradicionalne predelave mleka na današnjo novejšo. Nezaupljivo so gledali naši planšarji, da jih je bilo komaj pripraviti do skupne oddaje mleka v začasno mlekarnico, ki ima svoje mesto v posebni koči, kjer nihče ne stanuje.
Padla pa je nezaupljivost, ko se je pokazal prvi izdelek, kakor sonce rumenega in zares okusnega masla. Veselijo pa se še posebno izdelkov sira, ki si ga bo za svojo potrebo vsak planšar lahko izdelal v svoji koči.
To je šele poizkus, pri katerem ne smemo ostati. Kmetovalce iz občin, ki so lastniki te bogate planine, je treba pripraviti do tega, da bodo že v letošnji planšarski sezoni izvedli potreben kuluk za zgraditev planinske mlekarnice. Gradbeni material je na mestu, ostalo pa ne igra velike vloge.
Skrajni čas je, da pridemo iz pisanja na prakso in od mohauta na sir. Namesto trde, skoro neužitne skute bomo imeli na jesen in zimo doma že dobre sire.
Jutro, 21. julij 1932