Jeseniške novice - Marjana Ahačič, Janko Rabič: Pohodniki, ki se v teh dneh odpravljajo proti Hruščanski planini, lahko na poti tik pred ciljem v teh dneh naletijo na nenavaden prizor: proti nič hudega slutečim planincem se ves našopirjen zapodi mogočen črn ptič velik kot puran – divji petelin.
Še pred desetletjem se je bilo za to, da si videl divjega petelina v njegovem naravnem okolju, na pot treba odpraviti zgodaj zjutraj. Z vodnikom, ki dobro pozna globoke, stare gozdove, kjer je v zadnjih nočnih in zgodnjih jutranjih urah mogoče opazovati samca, ki z dvignjenim, pahljačasto razprostrtim repom odganja tekmece in dvori kuram, ženskim predstavnicam svoje vrste.
V zadnjem desetletju pa je kar nekaj teh sicer očem redko vidnih ptic izgubilo plahost. Na različnih koncih Gorenjske jih je mogoče videti, kako se dobesedno nastavljajo očesu in se, če se jim človek preveč približa, celo poženejo vanj. Pravijo jim kar »nori« petelini, ker se brezglavo usmerijo v mnogo večjega in močnejšega človeka, ki ga vidijo kot svojega tekmeca. »Pri tako imenovanih norih petelinih gre za hormonsko motnjo, ki se še posebej izkaže v času rastitve, se pravi v času parjenja pri samcih,« nenavadno vedenje pojasnjuje ornitolog Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. »Motnja se kaže tako, da te sicer zelo plahe žvali začnejo človeka prepoznavati kot tekmeca in ga zato preganjajo s svojega območja. Petelin v drugih okoliščinah sicer dokaj normalno funkcionira - svojih plenilcev, lisice in orla, na primer, se boji; če se jih ne bi, ga že zdavnaj ne bi bilo več.« Strokovnjaki še ne vedo, kaj je vzrok omenjene motnje, dejstvo pa je, poudarja Mihelič, da se najpogosteje pojavlja v populacijah, ki imajo probleme: bodisi tam, kjer je petelin redkejši, ali tam, kjer je izpostavljen številnim motečim dejavnikom.
Eden takšnih je tudi petelin pod Hruščansko planino, ki v zadnjih tednih vznemirja tako naključne obiskovalce kot tudi tiste, ki se v planino odpravijo prav z namenom, da se srečajo z njim. In kako se obnašati ob srečanju z napadalnim orjakom? »Čim hitreje se umaknimo, petelin namreč brani samo manjši del svojega teritorija, v radiju kakih sto metrov. Ko bomo odšli s tega območja, se bo umiril in nas pustil pri miru,« svetujejo ornitologi.
Na Hruščanski planini se vsako poletje pase okoli osemdeset glav živine. Predvsem je od lastnikov s Hrušice, nekaj tudi iz Plavškega Rovta. Za planino skrbi Agrarna skupnost Hrušica, v kateri je 29 lastnikov. Ena od stalnih nalog je čiščenje in vzdrževanje planine, da se preveč ne zarašča. V prejšnjih letih so obnovili cesto, ki vodi do planine, lani in letos pa obnavljajo pastirsko kočo. Tudi letos so živino začeli pasti na začetku junija, pastir pa bo Milan Klinar.
Marjana Ahačič, Janko Rabič