Večer, Pomurje - Branko Žunec: Pomurski obraz - Vera Cipot iz Tešanovcev, gozdarka pri sedemdesetih.
Več razlogov je, da v današnji rubriki predstavljamo 70-letno kmečko gospodinjo in upokojenko iz Tešanovcev Vero Cipot. V letu 2012, ki je razglašeno za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, je gospa Vera, rojena v Krncih z dekliškim priimkom Kukojca, ki se je v Tešanovce priženila leta 1960, lahko z družino, sinovoma Brankom in Nikolajem, vnukinjami Mišo, Kajo in Anjo, vnukom Primožem ter - kot pravi - "prijaznima snahama Darinko in Zdenko, obe sta sosedi iz naše vasi", zgled marsikomu. Na začetku vasi je njihov, Cipotov "kompleks" s stanovanjskimi hišami, picerijo in trgovino. "Vsi smo na kupu, ko je treba, drug drugemu priskočimo na pomoč."
Drugi razlog za njeno predstavitev so zadnje polemike o katastrofalnem stanju v slovenski lesarski industriji, ki je posledica dolgoletnega negospodarnega ravnanja z gozdnim bogastvom. Javnost je tudi močno vznemirila nedavna prodaja gozdnega kompleksa Korovska gora v občini Cankova avstrijskemu podjetniku. "Kar je naše, mora ostati v Sloveniji in v slovenskih rokah. Kriva je država, da dovoljuje, da Avstrijci pri nas poceni kupujejo les, ga predelujejo in lepo zaslužijo. Pri nas tudi ni dovolj razvita lesnopredelovalna industrija," komentira Cipotova, ki ji je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) leta 2004 podelil priznanje najskrbnejša lastnica gozda. "Oče Ludvik mi je že pri osmih letih privzgojil ljubezen do dela v gozdu, od takrat opravim večino sečnje, spravila lesa in gojitvenih del sama. Gozd je treba ceniti, ga imeti rad, škoda je, če najlepši les žagamo za drva." Z grenkobo doda: "Žal je današnja mladina bolj ljubiteljica računalništva in poležavanja pred televizijo."
Pri Cipotovih je drugače, saj tudi oba sinova in vnuki - kot s ponosom pove - radi pomagajo mami oziroma babici, ki rada kuha, je strastna gobarka in članica planinskega društva Matica iz Murske Sobote.
"Leta 2005 je TV Slovenija posnela kratek dokumentarni film o Tešanovcih, meni in vnukinji Anji, ki na mariborski filozofski fakulteti študira slovenščino.
Miša, hčerka starejšega sina Branka, ki je lastnik picerije, na ljubljanski fakulteti pripravlja magisterij iz obramboslovja, z njo sem se leta 2002 povzpela na Triglav, Brankova druga hčerka Kaja je bila januarja maturantka športne gimnazije in še koleba, kateremu študija bi se posvetila, vnuk Primož, strojni tehnik, sin mlajšega Nikolaja, pomaga očetu v trgovini," živahno pripoveduje. Vera je podedovala 9,5 hektarja gozda po očetu, večina ga je v Krncih, Vučji Gomili, Mlajtincih in Tešanovcih, z njim z drugimi družinskimi člani skrbno gospodarijo. Še vedno velja, kakor so zapisali v obrazložitvi za podelitev priznanja ZGS Cipotovi, da "je sodelovanje z javno gozdarsko službo zgledno, lastnica izraža obilo interesa po srečanjih s svojim revirnim gozdarjem, vse, kar se dogovorita in zapišeta v ustrezne odločbe, izvrši v rokih in na optimalno gozdu prijazen način".
Včeraj nam je še povedala, da v družini že nekaj časa tuhtajo, kako se lotiti obnove leta 1911 zgrajene domačije.
Branko Žunec