Išči

Informacije

Objave z informativno vsebino.

Informacije

Objavljalci

Authors

Arhiv

Podnebne spremembe so tudi poslovna priložnost

Večer, Okolje - Tatjana Vrbnjak: Da so podnebne spremembe tukaj, se že zavedamo, zdaj je čas za naslednji korak: delovanje.

Vse bolj pogosti ekstremni vremenski dogodki - poplave, suše, vse višje temperature in za naš prostor neobičajni meteorološki pojavi - v Sloveniji prispevajo k zavedanju, da podnebne spremembe niso izmislek preveč zagnanih znanstvenikov, ampak dejstvo, s katerim se že soočamo. Zdaj je čas za preskok od tega zavedanja v aktivnost, in sicer tako v okviru politike kot prakse, je na posvetu Prilagajanje na podnebne spremembe: dobre prakse, organiziranem v sklopu projekta Slovenija znižuje CO2, poudarila direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

Grožnja, ki lahko postane neobvladljiva

Podnebne spremembe sodijo med globalne grožnje našemu planetu. V nasprotju z drugimi grožnjami (naraščanje prebivalstva, netrajnostni zgrešen ekonomski sistem in druge), ki so z modrostjo, dobro politiko obvladljive, postanejo podnebne spremembe, če presežejo določen prag, neobvladljive: pričnejo se odvijati same od sebe, izpostavlja klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Izjemno pomembne so, ker neposredno vplivajo na tri osrednje svetovne probleme: hrano, vodo in energijo. Prebivalstvo narašča in življenjski slog praktično povsod v svetu teži k takemu, kot je v razvitem svetu, in prognoze kažejo, da bo treba do leta 2030 imeti polovico več energije, polovico več hrane in za 30 odstotkov več vode. Vse to pa je seveda močno povezano s podnebnimi spremembami.

Dvoma več ni: planet se ogreva, večina kopnega postaja bolj sušnega. Število naravnih katastrof v svetu se veča, večinoma zaradi ekstremnih meteoroloških dogodkov. Tudi Slovenija se ogreva, še posebno izrazito hribi oziroma višje plasti ozračja, kar kaže na to, da gre za globalne procese in ne lokalne, ki bi bili na primer povezani s širjenjem mest. Lani je bila povprečna temperatura na Kredarici prvič, odkar opravljajo meritve, pozitivna (torej nad 0 stopinj Celzija). Vse pogostejše so regionalne, če že ne močne suše, ki prizadenejo večino slovenskih pokrajin. "Po tem, kako hitro se pri nas v primerjavi s preostalim svetom spreminja podnebje, sodimo v nadpovprečno skupino," razlaga klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Prognoze kažejo nadaljnje ogrevanje v vseh letnih časih, najbolj pa poleti; pri padavinah največ modelov napoveduje več dežja, manj padavin naj bi bilo poleti. Okoli 15 odstotkov Slovenije je že sedaj podvrženo težavam z vodo, in če bi se ozračje segrelo le za dve stopinji Celzija, padavin pa bi bilo za desetino manj, bi se ta delež povečal na 40 odstotkov, s tem da bi bila prizadeta polovica kmetijskih površin. Gozdarji namesto sedanje velike biotske raznovrstnosti zaradi podnebnih sprememb "vidijo" leta 2070 Slovenijo prekrito le še z obsežnimi območji črnega gabra, hrastovja in podobnega ...

Prilagajanje na podnebne spremembe je nujno; pomeni, da družba ravna razumno. "Pri tem lahko, če smo pametni, situacijo izkoristimo vsaj za to, da nas to ne bo veliko stalo (da torej to storimo stroškovno učinkovito) in da izkoristimo možne koristi - na prilagajanje torej glejmo kot na poslovno priložnost," pravi Lučka Kajfež Bogataj. Opozarja, da mora Sloveniji tudi politika na področju prilagajanja "stopiti naproti" in integrirati to področje v razvojne cilje.

Prilagajanje integrirati v razvojne politike

Direktor vladne službe za podnebne spremembe Jernej Stritih, ki je predstavil osnutek Strategije prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo (dokument je v javni obravnavi), je poudaril, da se strategija zavzema tako za zmanjšanje količine emisij kot za prilagajanje podnebnim spremembam; cilj je, da se ranljivost Slovenije na podnebne spremembe zviša nad sedanjo raven. "Ko primerjamo našo strategijo s strategijami drugih držav, smo med prvimi, kjer poskušamo hkrati obravnavati zniževanje emisij in prilagajanje podnebnim spremembam," pravi Stritih. Opozoril je tudi na nekatere cilje prilagajanja podnebnim spremembam.

"Treba je izboljšati napovedi, raziskave o tem, kaj se bo dogajalo. Cilje prilagajanja je treba integrirati v siceršnje razvojne politike in zagotoviti financiranje za te ukrepe. Pri horizontalnih strategijah poudarjamo tudi izobraževanje in inovacije, ki so potrebne za nove tehnologije. Veliko je mogoče narediti za integriranje lokalnih ukrepov, pomembno je ozaveščanje," je razlagal in se zavzel za trajnostni razvoj. Po njegovem so najboljši tisti ukrepi, kjer se hkrati dosegajo cilji trajnostnega razvoja in zmanjševanja emisij - denimo, z energetsko sanacijo stavb se hkrati zagotavlja zmanjšanje emisij in porabe energije ter izboljšuje "odpornost" proti vročinskim valovom poleti.

Dobre prakse prilagajanja

Na posvetu so predstavili tudi dve dobri praksi prilagajanja: Program za podporo prilagajanju v Veliki Britaniji (UKCIP) in ukrepanje ob neurju s poplavami septembra 2010 v Sloveniji. Program UKCIP, ki je bil ustanovljen leta 1997, je učinkovita pomoč za vse sektorje gospodarstva in družbe v Veliki Britaniji. Koordinira znanstvene raziskave s področja podnebnih sprememb in prenos rezultatov raziskav v prakso prilagajanja. Program ima spletno stran http://www.ukcip.org.uk, na kateri je mogoče najti vse, od osnovnih začetnih informacij, ki vsebujejo okvire tveganj pri prilagajanju, lokalnih učinkov podnebnih sprememb, poslovnih tveganj ipd. do koristnih orodij in metod, kako začeti proces prilagajanja in kako ga voditi v različnih sektorjih gospodarstva. Opisani so scenariji razvoja podnebja in socioekonomski scenariji razvoja v prihodnosti, na portalu so objavljene tudi konkretne študije in zgledi dobrih praks v različnih regijah Velike Britanije; med njimi tudi taki, ki ob prilagajanju hkrati znižujejo izpuste toplogrednih plinov. "A ta orodja ne rešijo vsega. Še vedno je težko prepričati ljudi, da so podnebne spremembe problem, s katerim se je treba ukvarjati," je dejal Laurie Newton iz programa UKCIP v Oxfordu in dodal, da je problem motivirati ljudi k delovanju. Izpostavil je tudi pomen lokalnih skupnosti, te so bile v 90. letih v Veliki Britaniji v prvih "bojnih vrstah" pri odzivu na podnebne spremembe (prizadevale so si za vpeljavo energetsko učinkovitih rešitev za zmanjšanje količine toplogrednih plinov) precej aktivnejše kot centralna vlada.

Zgled dobre prakse iz Slovenije pa je učinkovito ukrepanje ob neurju s poplavami septembra 2010: Arso je pravočasno izdal hidrološko opozorilo, sklical tiskovno konferenco in s pravočasnim obveščanjem omogočil, da so se lahko civilna zaščita, gasilci (v akciji jih je sodelovalo preko 20 tisoč, opravili so preko 187 tisoč prostovoljnih ur), lokalne skupnosti pripravili; ocenjuje se, da se je s tem preprečilo za 50 do 75 milijonov evrov dodatne škode. Robert Zagorc, poveljnik civilne zaščite občine Kostanjevica ob Krki, ki se je po odzivu in učinkovitosti uvrstila v sam vrh med občinami, prizadetimi v poplavah, je ob tem izpostavil veliko pripravljenost vseh sodelujočih, operativnost, hitro sprejemanje odločitev in spremljanje razmer na terenu.

Tatjana Vrbnjak
 

Vecer.si 30.01.2012

Kostanjevica ob Krki je bila septembra 2010 pod vodo: na napovedane poplave so se tam odlično odzvali in ob poplavah tudi izjemno učinkovito ukrepali. Civilna zaščita in gasilci so s čolnom vsak dan prišli do prav vseh poplavljencev.

Kostanjevica ob Krki je bila septembra 2010 pod vodo:
na napovedane poplave so se tam odlično odzvali in ob
poplavah tudi izjemno učinkovito ukrepali. Civilna zaščita
in gasilci so s čolnom vsak dan prišli do prav vseh
poplavljencev. (Marko Vanovšek)

 

Kategorije:
Informacije SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 27537

Informacije

Informacije