Franci Savenc 16.01.2012 12:44 1036 0

14. Mountain Attack

Anže Šenk: Tekma je ponudila obilo presežnikov. Letošnje število prijavljenih, okrog 800, je ponudilo vprašanje o omejitvi prijav.

... Nora je bila udeležba tudi glede na konkureco z vidnejšimi imeni v vrhu svetovnega pokala. Še največji presežnik pa je ponudilo vreme. V že tako zasneženem Saalbachu je začelo močno snežiti. Proti vrhovom vzponov pa se je stopnjeval še veter. Tako je preizkušnja postala bolj boj z razmerami kot sotekmovalci. Prvič v zgodovini tega spektakla je bil deloma skrajšan maraton. O prireditvi na robu regularnosti priča tudi blazno veliko odstopov.

V teku sem pršel do kar dobre pozicije in se že kmalu počutil močnega tudi v klanec. Nekoliko sem ga polomil, ko sem v prečki v levo sledil predhodnikom v špuro. Skupina je močno upočasnila. Tekmovalci, ki so prečkali po zratrakirani ravnini so proti nam kar nekaj pridobili. Zato sem izgubljeno takoj po prehodu na smučišče želel nadoknaditi. Na sveže zasneženi podlagi pa mi je zdrsnilo in zdrsel sem nekoliko niže. Nadaljeval sem lepo po uhojeni sledi in niti nisem več razmišljal o poskusih po svoje. Tako sem do vrha konstantno izgubljal. Največja napaka pa je bila, da sem se že v pripravi opreme doma odločil, da ne bom potreboval očal. V prvem spustu sem tako dobesedno pritaval do vznožja v Hinterglem, konkurentje pa so kar padali mimo. V drugem vzponu sem takoj na začetku prehitel nekaj tekmovalcev in priključil skupini štirih. Kmalu sta priključila še dva, od katerih je eden dajal navodila kam naj gremo na razpotjih smučišča. Smučišče je bilo ponekod spihano na gladko drugje pa smo šli skozi zamete po špuri globine za cel pancar. Prav ta dva in jaz smo po kratkem spustu s psi v zadnjem vzpončku, dobrih 100 višincev, pobegnili ostalim. Eden se je zelo hitro odpeljal z vrha, drugi pa me je v spustu ujel in prehitel. Nato sem opazoval le njega in peljal točno njegovo linijo, kar mi je omogočalo precej hitrejši spust, kot bi ga v zelo slabi vidljivost lahko zvozil sam. Zato ga v zaključku med hišami, ko po ulicah priskejtamo v samo središče Saalbacha, niti nisem imel želje poizkušati prehiteti. To bi bilo glede na ozkost in hitrost tudi zelo težko.

Sam sem z nastopom glede na slabe razmere in dobro počutje na vzponih zelo zadovoljen. Končno 9. mesto z niti ne prevelikim zaostankom na progi, kjer je bilo bolje vztrajati v skupini, kot letati po svoje, pa je prava nagrada! Veselim se prihajaočih nastopov.

13.01.2012