Obala.net - Iztok Klemenčič: Dan pred nekdaj velikim praznikom vseh mladih - 25. maja, ...
objavljamo seznam vseh slovenskih nosilcev Titove štafete, ki se je kasneje preimenovala v znamenit Dan mladosti, povorke, ki je od leta 1945, ko je krenila na pot pa do njene zadnje parade leta 1987, zaznamovala mnoge generacije Slovencev, v eri življenja ljubega predsednika Josipa Broza pa tudi po njegovi smrti. 25. maj je bil tudi dan velike iniciacije celotne generacije starih pionirjev, saj so na ta dan lahko odvrgli modre pionirske kapice in rdeče rutke ter postali mladinci.
Vse skupaj se je začelo poleti 1945. V Kragujevcu, v osrčju Šumadije. Mladi domoljubi so izvedeli, da ima na ta dan rojstni dan Tovariš Tito, zato so mu hoteli čestitati na zanimiv način. V tovarni orožja Crvena Zastava so delavci izdelali prvo štafetno palico, ki so jo mladinci “trčačim korakom” ponesli iz Kragujevca v Beograd. Notri je bila čestitka ljubljenemu predsedniku. Istočasno so štafeto po nalogu centralnega komiteja organizirali po vseh republikah in pokrajinah. V Sloveniji in na Hrvaškem, kjer so takrat še potekali boji, so štafeto nosili le do okrajnih poveljstev. In kdo so bili slovenske gore listi, ki so ljubljenemu predsedniku kot zadnji nosilci držali palico pod nos.
Našteli bomo imena in priimke. Oseb nismo preverjali, mnogih od njih danes ni več na svetu.
1945
V prvi štafeti je sodelovalo 12.500 mladink in mladincev. Tekli so bosi. Nosili so šest republiških štafet, štafeto JLA, štafeto Trsta in Julijske krajine in štafeto Šumadije. Zadnji nosilec iz Slovenije ni bil imenovan
1946
V čestitki je bila tudi obljuba, da bo proga Brčko - Banoviči končana v predvidenem roku. Poleg 6 republiških štafet je Tito prejel še štafete Trsta, JLA, graditeljev proge Brčko Banoviči in Beograda. 49.187 nosilcev je preteklo 12.600 kilometrov. Zadnji slovenski nosilec je bil Rudi Finžgar, iz Trsta Dakuel Oreste.
1947
Devet štafet. JLA je imela tri. (vojno letalstvo, mornarica in kopenske sile) Sto tisoč nosilcev je preteklo 29.000 kilometrov. Zadnji slovenski nosilec je bil Tone Cerer.
1948
To leto je zaznamoval Titov ne Stalinu in gradnja tovarne Litostroj. Vse to je tudi omenjeno v čestitki. Število glavnih štafet 14. Med drugimi tudi štafeta bolgarske mladine iz Sofije. 43.011 kilometrov je preteklo 150.000 nosilcev Zadnji Slovenec štafete, ki je krenila z vrha Triglava je bil Ivo Krevs, iz Trsta Karlo Piron.
1949
Leto se je v anale zapisalo po rekordnem številu štafet. 15 so jih našteli. Posebno štafeto, ki je imela najdaljšo pot so nosili graničarji, ki so prehodili celo državno mejo in na simboličen način potrdili, da bodo svojo neodvisnost in svobodo branili pred vsakomur. 605.546 mladink, mladincev in pripadnikov JLA je preteklo več kot 68.000 kilometrov. Zadnja nosilka je bila Zdravka Močnik, iz Koroške Pavle Kumer, iz Trsta Sabina Hrovatin., v imenu JLA pa je imel ljubljenemu vodji čast čestitati Alojz Erbežnik.
1950
Tega leta so kronisti zapisali, da se je začela izpolnjevati velika Marxova parola "Tovarne delavcem". Bilo je skupno 14 velikih in še mnogo malih štafet. Titovo štafeto je nosilo milijon posameznikov, pretekli so 93.077 kilometrov. Zadnji slovenski nosilec je bil Janez Polda, iz Trsta Aldo Pretrorio in iz Koroške Pepca Švarc.
1951
Več kot milijon nosilcev preteče rekordnih 128.000 kilometrov. Moto čestitke: realizacija petletke. Zadnji slovenski nosilci so bili Sonja Rozman, Jurček Krasnik (Koroška), Liljana Miskolin (Trst) in Jože Čop (Planinska zveza Slovenije)
1952
23 štafet preteče 130.000 kilometrov. Število nosilcev je bilo 1,5000.000. Moto čestitke: "Tuje nočemo svoje ne damo". Tega leta je čast doletela Janka Ogriza iz Koroške in Alojza Frančekija iz Trsta.
1953
Čast doleti Maria Vrbanca.
1954
11 štafetnih palic nosi 1,310.000 tekačev. Zadnja Slovenca sta Marija Škarabot in major Janez Kocijančič.
1955
Slovenska štafeta štarta v Kopru in potuje čez Triglav k Titu. Zadnji nosilec je bil Milan Smerdu.
1956
Zadnja nosilka Saša Bužal.
1957
Titova štafeta se preimenuje v Dan Mladosti. Od tistih dni dalje prejme Tito le eno palico. Štarta iz Kumrovca, njen prvi nosilec je 24 letni poljedelec, Hrvat Vilim Broz.
1959
Štafeta krene iz Zagreba, zadnja nosilka je bila mlada delavka Cinkarne iz Celja Stanka Gorišek.
1965
Štafeta odkoraka iz Črne Gore, zadnji nosilec ljubilejne 20. štefete pa je Miro Cerar. Tito se mu zahvali z besedami: “Želio bi ovde da zahvalim na upornom zalaganju i pravom sportisti naše zemlje, drugu Ceraru, jer je dostojno predstavljao naš sport na olimpijadama. Hvala ti, druže Cerar.”
1966
To leto doleti čast, da ob koncu mesec dolge poti in pretečenih 8,5 tisoč kilometrov štafetno palico v roke Titu preda mladi pilot Mirko Anžel.
1974
Je bilo v znamenju nove ustave in 10 kongresa ZKJ. Nepozabno leto je bilo tudi za orodjarja iz Sečovelj Vojka Mahniča, ki je štafeto predal kot zadnji.
1982
38 leto štafetne predaje Tovarišu Tita je bil končni nosilec štafete Ciril Zaplotnik, kmet iz Letenic pri Kranju, štafeto pa je po Titovi smrti (1980) sprejel Bogić Bogićević predsednik konference zveze socilaistične mladine Jugoslavije
1987
To leto je zaznamoval izbruh afere Agrokomerc in po tem, da je z vrha Triglava alpinistka Marija Štremfel ponesla zadnjo Štafeto mladosti v Beograd.
Iztok Klemenčič