El Capitan 2011 - poročilo

22. septembra sva Luka Krajnc (Alpinistični odsek Celje-Matica) in Nastja Davidova (Alpinistični odsek Ljubljana-Matica) iz Budimpešte odletela proti San Franciscu. Po prihodu sva z javnimi prevozi prispela do doline Yosemite, kjer sva plezala naslednjih pet tednov.

Prva dva tedna sta bila namenjena ponovnemu navajanju na granitne poči vseh debelin in oblik. V začetku oktobra sva pričela s pripravo opreme za več dnevni poizkus prostega vzpona v smeri Golden Gate (5.13a,1000 m) v El Capitanu. Ob napovedi stabilnega vremena sva vstopila v steno in ob vlečenju težkih vreč z zalogo za 6 dni počasi, a uspešno nadaljevala do četrtega dne, ko sem imel težave z tridesetim raztežajem (5.13a) in ga kljub poizkusom v več dneh nisem uspel preplezati prosto. Ker nama je začelo zmanjkovati hrane in vode, sva morala nadaljevati, saj naju je čakalo še več težjih raztežajev (2 x 13a), ki pa sem jih dokaj hitro uspel preplezati prosto in po 8 dneh sva prišla na vrh stene. Kljub temu, da mi je do popolnega prostega vzpona zmanjkal samo en gib, sem bil na koncu vesel, da sem zmogel prosto preplezati vse ostalo.

Po krajšem počitku v dolini, sem združil moči z avstrijskim soplezalcem Hansjorgom Auerjem in odločila sva se za enodnevni vzpon v Salatheju (5.10, C2, 1000 m) brez dodatne teže, vlečenja opreme in prosto plezalnih ambicij. Za plezanje sva porabila 14 ur in oba sva se strinjala, da je bilo plezanje bolj zahtevno kot v Nosu, ki sva ga oba že preplezala v enem dnevu v preteklih obiskih Yosemitov.

Po dobrem mesecu v dolini, se nama je pridružil še Peter Jeromel in z najetim avtomobilom smo obiskali Bishop in raziskovali balvane, ki so tam res odlični. Pot smo nadaljevali preko Nevade, do Utaha in obiskali še Indian Creek, ki velja za svetovno znano destinacijo za plezanje poči. Naše popotovanje smo zaključili v nacionalnem parku Red Rocks in 22. novembra iz Las Vegasa poleteli nazaj proti Evropi.

Kljub temu, da je glavni cilj odprave (prosto preplezati El Capitan) ostal neizpolnjen, menim, da sem se v poteku odprave naučil veliko, predvsem glede logistike v stenah, ter pridobil nekatere izkušnje, ki mi bodo gotovo pomagale ob bodočih vzponih podobnih smeri.

Zahvaljujem se Komisiji za alpinizem PZS za podporo odprave.

Luka Krajnc