Večer, Okolje in družba - Katarina Trstenjak: Uredbo bo zamenjal zakon o vožnji z vozili v naravnem okolju, ki napoveduje večje kazni in boljši nadzor.
V gorah in hribih planinci že dlje časa niso sami, zato ni nič nenavadnega, če užitek miru, tišine ter čistega zraka zmoti motorizirano vozilo (sani, štirikolesniki, motorji ...) ali pa se po planinski poti pripelje kolesar. Vozila so s tehnološkim napredkom postala dostopnejša, in zato se za to vrsto rekreacije odloča vse več ljudi, kar pa s seboj prinaša trenja med pohodniki, lastniki zemljišč in uporabniki slednjih. Ker nimamo ustreznih poligonov oziroma območij, kjer je tovrstna vožnja dovoljena, vožnja v naravi izven cest postaja vse bolj pogost pojav. Pri nas je od leta 1995 v veljavi Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, ki tako kot predlog zakona omejuje vožnjo le na prometno infrastrukturo, zunaj cest pa jo popolnoma prepoveduje. Ministrstvo za okolje in prostor je nedavno v javnost poslalo osnutek novega zakona, ki bo nekoliko prevetril uredbo, novost so predvsem višje kazni, namen zakona je tudi tovrstna vozila preusmeriti na urejene poligone za rekreacijo, kolesarji pa so z razliko od dosedanje uredbe od uporabnikov motoriziranih vozil ločeni in bi zanje v primeru sprejetja zakona veljala nekoliko drugačna pravila igre. Med drugim bi bila dovoljena vožnja po planinskih poteh, ki bi jih predhodno določilo ministrstvo. Predlog tudi dovoljuje vožnjo s kolesi in motornimi vozili po gozdnih cestah za vozila z gosenicami, a za vožnjo tam bi morala soglasja ali dovoljenja dati lokalna skupnost. Po trenutno veljavni uredbi je globa za vožnjo v naravnem okolju s kolesom 20 evrov, predlog zakona predvideva kazen med 100 in 1000 evri, za voznika motornega vozila pa je novi predlog med 500 in 4000 evri za fizično osebo (prej 40 evrov).
Odtis v naravi
Z rastjo števila kolesarjev in uporabnikov motornih vozil pritiski na naravo naraščajo, in ker se Slovenija rada pohvali z neokrnjeno naravo ter številom zaščitenih območij, je boljši nadzor in ureditev tega področja nuja, na kar že nekaj let opozarjajo razna planinska društva in nevladne organizacije. Motorizirana vozila v območja tišine prinašajo hrup, česar tamkajšnje živali niso navajene, obstaja nevarnost razlitja nevarnih snovi in s tem tudi onesnaženje podtalnice, z izpušnimi plini se onesnažuje zrak. Poškodujejo se tudi veje, mlada drevesa, trga se zeliščna plast, povečuje se erozija, uničujejo se talne živali. Velikokrat gre za občutljive ekosisteme, zavarovane rastline in živali, kamor tovrstna vozila, ki so po navadi še neregistrirana, ne sodijo. A vendar ni nič nenavadnega, da na območju Nature 2000 na dravskih prodiščih srečamo motokrosiste, ki preizkušajo moč svojih motorjev. Med bolj privlačnimi lokacijami za tovrstno dejavnost je tudi Pohorje. Tudi gorsko kolesarstvo prinaša "odtis v naravi", saj se z oblikovanjem poti naredijo erozijska žarišča in tam je kasneje ob nalivih lahko škoda precej večja, enako se pri kolesarjenju lahko poškodujejo mlada drevesa in podrastje, pri spustu ali tako imenovanem downhillu pa je po mnenju nekaterih problematična hitrost, ki že ovira tudi divjad.
Lahko zasežejo vozilo
Predlagani osnutek zakona nekoliko boljše od trenutno veljavne uredbe ureja tudi nadzor, ki bi ga opravljali inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, gozdarski, kmetijski inšpektorji, policija, v lokalnih zavarovanih območjih bi imele pristojnost tudi občinske inšpekcijske in redarske službe, v naravnih zavarovanih območjih pa tudi naravovarstveni nadzorniki. Policisti pa bodo lahko vozilo v določenih primerih tudi zasegli. Osnutek, ki ga je pripravilo MOP, že javno podpirajo Ribiška, Planinska in Lovska zveza Slovenije, saj si želijo, da se ohranita naravno okolje in mir tudi za naše zanamce. Želijo si jasne, boljše ter razločne omejitve, kje in pod kakimi pogoji je vožnja dovoljena. So pa odločno proti kakršnikoli vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju, saj želijo ohraniti ekosisteme, naravne vrednote in pokrajino. Ob tem je predsednik ribiške zveze Borut Jerše izrazil tudi pričakovanja, da se bo omejila ali preprečila dostava ljudi na kanjoning ali soteskanje, ki se velikokrat izvaja na povirnih delih naših rek in potokov, kjer gre velikokrat za specifično floro in favno ter okoljske razmere. Da je predlog slabo pripravljen, nekonsistenten in neoperativen, pa so strnjena razmišljanja Korošcev iz posveta o gorskem kolesarstvu v luči predlaganega zakona, ki ga je pripravila Koroška razvojna agencija. Ena izmed prioritet, ki jo imajo navedeno v razvojni strategiji za regijo, je ravno turizem z izpostavljenim gorskim kolesarstvom. Kolesarjenje po gozdnih cestah osnutek dovoljuje, za gozdne vlake in drugod pa bi morala biti območja določena v gozdnogospodarskem načrtu območja, ki pa se pripravljajo za obdobje desetih let, in kot pravi Peter Zajc iz Regionalne razvojne agencije za Koroško, so ta območja kasneje bolj ali manj zacementirana. "Ob tem pa je treba dobiti še dovoljenja lastnikov. Vseh mogoče sploh ne bi našli, vemo, kako dolgotrajen postopek bi to bil. Tudi če smo v dobrih odnosih z lastnikom zemljišč, ko nastopi formalna legalizacija, zna nastati težava," vidi oviro v birokraciji Zajc, ki meni, da bi se morali lotiti zakona z druge strani in dovoliti kolesarjenje povsod ter kasneje izvzeti izjeme, ravno zaradi birokratskih ovir. Pozitivna se mu zdi vzpostavitev parkov in poligonov za ta območja, ki so namenjena rekreaciji, saj se potem tam proge tudi vzdržujejo, naredi se ustrezna infrastruktura in je tudi poslovna priložnost za smučarske centre. "Moramo se pa povezovati različni akterji in najti ustrezne rešitve, kam kaj sodi, vse v mejah nosilnosti okolja," meni Zajc, ki še dodaja, da pri nas ni bilo izvedene študije o vplivih kolesarstva na naravo, in da študije iz Amerike kažejo, da ni nič večje kot tisto od pohodnikov. Seveda pa spet ne gre metati vseh vrst kolesarjenja v isti koš. "Tudi nadzor ob krčenju sredstev in pomanjkanju kadra je vprašljiv. Dokler ne bodo motorna vozila registrirana in bo mogoč nadzor nad njimi, je vse skupaj zaman," je še dodal Zajc. Korošci pa bodo svoje pripombe in predlagane rešitve tudi poslali na ministrstvo, saj je zakon v javni razpravi do 12. septembra.
Katarina Trstenjak