Slovenec (1931): K blagoslovitvi nove planinske koče na Sveti Gori
V nedeljo, 9. avgusta se otvori na svečan način naša najmlajša planinska koča na Sveti Gori 849 m visoko. — Že več let se neprestano veča število turistov, ki posečajo našo idilično Sveto Goro, mnogi bi radi prenočevali na tem prelepem planinskem koščku naše slovenske dežele, tako da sedanja svetogorska mežnarjeva gostilna mnogokrat ni več zadoščala za preskrbo številnih planincev.
Vse to je nujno narekovalo potrebo zgraditve planinske koče na Sv. Gori, tako da je v l. 1930 odbor nase res agilne litijske podružnice Slovenskega planinskega društva sklenil zgraditi to planinsko kočo. — V to svrho se je ustanovila pod predsedstvom litijskega notarja g. dr. Josipa Krevla kreditna zadruga, ki je potom izdaje delnic po 100 Din društvu pripomogla do potrebnih denarnih sredstev. Ker so razmere vedno huje pritiskale so zahtevale zgraditev te koče, je lansko jesen definitivno sklenjeno, da se mora na vsak način tekom l. 1931 ta zgradba dovršiti. Vzlic temu, da niso bila zbrana še dovoljna denarna sredstva, se naš planinski odbor pod načelnikovanjem neutrudljivega planinca, pristnega sina naše »matere narave«, kakor vedno tako rad in s ponosom poudarja, g. Ferdinanda Tomažina, ni plašil preiti od sklepov do dejanj. — Tako je bilo v kratkem času treh mesecev vse pripravljeno, svet nakupljen, posekan ves les v bližnjih hribih ter speljan na goro.
Načrt za planinsko kočo je odbor tako rekoč sam skonstruiral na podlagi izkušenj in posetov mnogih drugih takih planinskih koč v tu in inozemstvu, tako da je bil končno napravljen tak načrt, ki je najpraktičnejši in najlepši. — Zidarska dela je odlično izvršil litijski zidarski mojster g. Franc Gorenc, tesarska dela (pretežna večina celotne stavbe) pa je do minucijoznosti natančno izvršil tesarski mojster g. Ivan Čmak z Gomilskega, ki si je s to stavbo svoj ugled le še povečal. — Stavba sama ko taka je zgrajena na desnem gričku Svete gore, oddaljena od šole 3 minute, stoji na betonskih temeljih, drugo pa je povečini iz lesa. Ima poleg prostorne jedilnice še 5 sob za planince, ki so vse najudobneje opremljene z novim pohištvom, v podstrešju so skupna ležišča, zelo obširna in prijazna pa je veranda, s katere se planincu nudi krasen razgled po naših Kamniških in sosednjih planinah.
Za oskrbnika je postavljen g. Obidič, čigar gospa je priznana dobra kuharica, ki bo vsem gostom kar najbolje skušala postreči. — Glavna zasluga za zgraditev te koče gre kot rečeno g. Tomažinu, po katerem se bo tudi imenovala »Tomažinova koča«, dalje našemu planincu okrajnemu glavarju g. Fr. Podboju, litijskemu notarju g. dr. Krevlju, ki je tako rekoč financiral celo podjetje, ljubeznivemu svetogorskemu župniku g. Nacetu Žganjarju. ki je z nasveti in dejanji na licu mesta pomagal pri graditvi in nadzorovanju. Tomažinova koča stane nekaj nad Din 150.000. od katerih je slaba polovica krita, ostalo pa je zadolženo pri članih in prijateljih planinskega pokreta. Pohvalno je treba poudariti. da so naši planinski sosedje Zagorjani mnogo prispevali k tem stroškom.
Spored slavnostne otvoritve
V nedeljo ob 11. uri pred kočo sprejem vseh došlih gostov, nato blagoslovitev koče in nagovori, katerim sledi veselo planinsko rajanje okoli koče. Sodeluje zagorska rudniška godba. V slučaju slabega vremena se vsa slovesnost otvoritve preloži na jesenski čas. — Vabijo se vsi prijatelji zdravega planinskega športa, da se te slavnosti udeleže.
Najkrajša pot je s Save preko Tirne 1 uro in pol, preko Leš 2 uri, iz Kresnic preko Vač Mačkovca 3 ure, iz Zagorja 2 uri in pol. iz Litije peš preko Ponovič-Cirkuš 3 ure. Želimo, da bi la naša najmlajša planinska postojanka kar najbolje uspevala ter nudila planincem udobno in pošteno zavetje, vsem tistim pa, ki so z delom in trudom doprinesli svoje žrtve k zgradbi te koče, pa iskrena planinska zahvala.
H. L.
Slovenec, 8. avgust 1931