Žurnal 24 - Andraž Sodja: Letos manj nesreč v gorah, a zaradi plazov več mrtvih gornikov kot lani.
Dnevnik - Primož Knez: Gore so nevarne - pazite se plazov!
“Razmere v gorah niso primerne za obisk. Zapadli sneg se še ni prijel podlage, zato reševalci priporočajo, da se morebitni obiskovalci držijo zlatega pravila, da teden po zapadlem snegu ne hodijo v gore,” je na včerajšnji tiskovni konferenci Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) povedal Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize GRZS. “Ta čas pa se lahko v razmerah, kakršne so bile lani, ko se sneg ni sprijemal, tudi podaljša,” je opozoril Franc Miš, podpredsednik GRZS.
27 mrtvih, sedem v plazovih
Do včeraj so imeli na zvezi 343 posredovanj (lani v vsem letu 391), 357 gornikov se je poškodovalo, od tega jih je 27 umrlo (lani 24). Večje število mrtvih pripisujejo zimi, saj je v prvih treh mesecih letos pod plazovi umrlo sedem ljudi. Med gorami je bil po številu smrtnih žrtev letos največkrat usoden Prisojnik, na katerem so umrli štirje planinci. Opažajo pa vse več negorniških nesreč, predvsem v Posočju, kjer po številu ponesrečencev prednjačijo padalci.
Za zimske obiske gora poleg obvezne opreme kot najboljšo zaščito priporočajo predvsem znanje. Plazovni trojček z žolno, sondo in lopato po besedah Beleta ne zagotavlja preživetja pod snegom, veča pa njegove možnosti, kot primer izpostavlja spomladanske plazove, kjer nobenemu od umrlih žolna ne bi pomagala. Kot je dodal Miš, si zveza prizadeva, da bi na Brniku uredili profesionalno dežurno helikoptersko ekipo, skupaj s planinsko zvezo in agencijo za okolje pa vzpostavljajo projekt mreže plazovnih opazovalnic.
Dnevnik - Primož Knez: Lanska zima s sedmimi žrtvami plazov grozljiv opomin za letošnjo
Slovenske gore so letos vzele že 27 življenj, kar je tri več od celotnega lanskega leta. "Lanska zima je bila katastrofalna. Pod plazovi je umrlo kar sedem ljudi," je spomnil Jani Bele, vodja komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. V teh dneh v gorah vladajo povsem zimske razmere.
Čeprav bo konec tedna lep, sončen in mrzel, pa to še ne pomeni, da je primeren za obisk gora. "Razmere so neprimerne, sneg ni sprijet, pojavljajo se klože, ki so prežeča nevarnost za plazove. Načeloma velja, da teden dni po sneženju ne smemo v gore, lani se je pokazalo, da se ob dolgotrajnem mrazu sneg ni sprijel tudi po dveh tednih!" je opozoril Franc Miš, podpredsednik GRZS.
Če pa se ljubitelji gorskih lepot le ne bodo mogli vzdržati, pa je seveda treba upoštevati vsa varnostna navodila. Nujna oprema so dereze, trdi pohodni čevlji, cepin in plazovni trojček (žolna, sodna, lopata). Vse to je treba znati uporabljati. Tečaji za varno pot v gorah bodo prihodnji teden na Igu, januarja na Pokljuki, organizirala jih bodo tudi posamezna društva. "Plazovni trojček ni garancija, da bomo preživeli. Le nekaj več možnosti nam daje ob obilici sreče in dobrem snegu. Od lanskih sedmih nesreč pod plazom nihče ni imel žolne. Tudi če bi jo imeli, pa zaradi poškodb ne bi preživeli," je še opozoril Jani Bele. Ta hip je na trgu najboljša zaščita nahrbtnik z zračnimi blazinami, ki stane od 700 evrov naprej. "Če kupimo avto, pazimo na to, da ima zračne blazine in drugo varnostno opremo. Zakaj ne bi enako razmišljali, ko gremo v gore," je priporočilo gorskega reševalca Janija Beleta.
Gorski reševalci so letos sicer posredovali že več kot 340-krat. Vse več je negorniških nesreč, med katerimi prevladujejo tiste v zraku (padalci). Ogromno akcij je bilo zaradi obolenj, še več zaradi izčrpanosti. Posledice izčrpanosti v gorah so lahko tudi tragične. Za najbolj nevarno goro se je znova izkazal Prisank, kjer je pozimi umrl eden, poleti pa trije planinci. Gre za hitro dostopno goro (z Vršiča do vrha je tri ure hoje), a nobena pot ni lahka, kaj šele nenevarna. Gorski reševalci si sicer tega podatka ne znajo razložiti, a najbolj nevaren dan v tednu je glede na statistiko nesreč že nekaj časa ponedeljek. Več kot tretjina poškodovanih v naših gorah je tujcev, prednjačijo Avstrijci, Nemci in Italijani. Gorski reševalci v Sloveniji ostajajo prostovoljci. "Trudimo se le, da bi povečali število dežurstev gorske letalske enote in da bi tudi naš član v tej enoti postal profesionalec," je še dodal podpredsednik GRZS Franc Miš.
Primož Knez