Škofja Loka - Zagnani škofjeloški smučarji so po nekaj milih zimah v dolini po drugi svetovni vojni ugotovili, da je za Stari vrh značilna dolga zima, zato so se kar s kolesi in celo peš podajali skozi dolino Luše in ob smučanju iskali
zatočišče pri kmetiji Žgajnar. Ker pa jih je bilo iz leta v leto več, so začeli razmišljati o lastni koči. Všeč jim je bila imenitna razgledna točka nad vasjo Zapreval, kjer so z gradnjo koče začeli marca leta 1950. S pomočjo takratne Fiskulturne zveze, predvsem pa z lastnim delom, so jo zgradili v dobrega pol leta. Pri gradnji je sodelovalo 82 članov smučarskega kluba Ločan, ki so opravili okoli sedem tisoč prostovoljnih ur. Ker so postavili Gradisov montažni objekt, je bila gradnja končana že 17. septembra.
»Od odprtja naprej je bila koča ves čas oskrbovana, začeli so se prirejati smučarski tečaji in različna tekmovanja, v kočo so začeli prihajati tudi planinci, v tem koncu se je začel razvijati kmečki turizem. Ko je leta 1970 stekla iz doline dvosedežna žičnica, pa se je dejavnost na teh terenih še občutno povečala,« pravi Urh Kalan, ki je bil predsednik gradbenega odbora, pri gradnji koče pa je opravil kar 470 prostovoljnih ur. Še sedaj je član Smučarskega kluba Alpetour in ponosen je zlasti na dejstvo, da jim vsako leto uspe organizirati odmevno mednarodno smučarsko tekmovanje otrok, Pokal Loka.
»Kljub temu da od odprtja Loške koče mineva že šestdeset let, nas je od takratnih dvainosemdesetih udarnikov živih še trideset. Veseli smo, ker sta nas župan Igor Draksler in sedanji predsednik Smučarskega kluba Alpetour Janez Dekleva ob jubileju povabila na druženje, saj nas na kočo veže veliko lepih spominov,« dodaja Gašper Zakotnik, ki je skupaj z drugimi graditelji koče na Starem vrhu zadovoljen, ker ima prenovljen objekt nekdanje Loške koče dobrega gospodarja, Stari vrh pa je postal pomembno smučarsko središče na Gorenjskem.
Vilma Stanovnik