Franc Ksaverij Jožef, muzealec in naravoslovec, je umrl na današnji dan 29. avgusta 1844. 15. avgusta 1795 je skupaj z Valentinom Vodnikom in dr. Pinhom splezal na Triglav, kar je bilo za tedanje razmere izjemen podvig.
Ob bregovih Bistrice - Znamenite osebnosti
Franc Ksaverij Jožef, grof Hohenwart, muzealec in naravoslovec
Rodil se je v znani Hohenwartovi družini na Kolovcu 24. maja 1771. Leta 1778 je že kot mlad deček prišel v Firence k svojemu stricu Žigu, poznejšemu dunajskemu nadškofu. On ga je leta 1790 vzel s seboj na Dunaj, kjer je do leta 1794 študiral medicino in montanistiko. Po končanih študijih je veliko potoval po kopnem in po morju. Njegov mentor je bil baron Žiga Zois.
15. avgusta 1795 je skupaj z Valentinom Vodnikom in dr. Pinhom splezal na Triglav, kar je bilo za tedanje razmere izjemen podvig. Tega leta je postal okrajni komisar v Ljubljani, leta 1803 pa glavarjev namestnik v Kopru. Kot ljubljanski okrožni glavar je leta 1809 organiziral deželne brambovce. Francozi so ga obsodili na smrt, vendar ga niso usmrtili, ker sta Avstrija in Francija medtem sklenili mir.
Leta 1816 je nastopil službo gubernijskega svetovalca v Benetkah. Zaradi bolezni se je leta 1820 odpovedal državni službi ter se posvetil ekonomiji in montanistiki.
Med leti 1827 in 1834 je bil predsednik Kranjske kmetijske družbe. Zanjo je s svojo živahnostjo pridobil vrsto prizadevnih mož. Posebej se je trudil za ustanovitev Deželnega muzeja v Ljubljani, ki je v glavnem njegovo delo. Tudi zanj je pridobil veliko sodelavcev. Poleg svojih bogatih zbirk je muzeju podaril tudi zbirko 116 lepih kapnikov iz slovenskih jam. Ta zbirka je skupaj z aragoniti, ki jih je nabral kustos Freyer, od leta 1986 v jamarski zbirki v Jamarskem domu na Gorjuši.
Ko se je moral zaradi bolezni posloviti od muzejske dejavnosti, je obračun svojega dela leta 1836 podal v majhni knjižici; ta je bila hkrati tudi prvi vodnik po zbirkah Deželnega muzeja v Ljubljani. Napisal je tudi vodnik - Kažipot po Postojnski jami. Umrl je 29. avgusta 1844. Arhiv župnijske kronike Rova, 38
Stane Stražar
Ob bregovih Bistrice – Od Rodice do Duplice in Radomlje z okolico
Izdala in založila Krajevna skupnost Radomlje 1988
Slovenski biografski leksikon
Hohenwart Franc Jož. Hanibal
Grof, muzejnik - * 24. maja 1771 Ljubljana, + 2. avg. 1844 Ljubljana
Hohenwart Franc Jož. Hanibal, grof, muzejnik, v Lj. r. 24. maja 1771, u. 2. avg. 1844, se je za časa svojih dunajskih študij seznanil z ravnateljem prirodopisnega kabineta K. pl. Schreibersom, pri katerem se je navdušil za naravoslovne vede in montanistiko, v kateri stroki se je pozneje v domovini izpopolnil pri bar. Žigi Cojzu. Ko je 1820 zapustil drž. službo, se je popolnoma posvetil vedi in prosveti. Zlasti je sodeloval pri na novo oživljeni Kranjski kmetijski družbi, kateri je bil predsednik 1827–34; še z večjo vnemo se je lotil organizatoričnega dela pri dež. muzeju, ki si prvo desetletje od ustanovitve (1821) nikakor ni mogel pomagati na noge, dokler ni H. v tridesetih letih kot predsednik muzejskega kuratorija kljub posebnemu kustosu dejansko sam vodil vsega poslovanja. Podaril je muzeju med drugim zelo bogato in lepo urejeno zbirko konhilij ter vrsto srednjeveških listin. Ko so 1839 hoteli stanovi prodati poslopje »igrišče« v Lj., da bi zgradili z izkupičkom stanovsko jahalnico, je H. ugovarjal takemu tratenju denarja in predlagal, da bi se ta denar porabil za muzej (LMS, 1890, 147). — L. 1837. je v nemščini izdal opis postojnske jame kot pojasnilo k Schaffenrathovim risbam, 1838 pa »Beiträge zur Naturgesch. Landwirtschaft und Topogr. des Herzogth. Krain«. Njegov je tudi »Auszug aus meinen Alpenreisen-Tagebüchern über die krain. Hochgebirge«. — Prim.: MHK, 1851, 3; Wurzbach IX, 206. Slika: IS 1928, 155. Mal.
Mal Josip
Wikipedija
Franc Jožef Hanibal Hohenwart, kranjski naravoslovec, * 24. maj 1771, Ljubljana, † 2. avgust 1844
Hohenwart, tudi Hochenwart, je naravoslovje in rudarstvo študiral na Dunaju. Po končanem študiju je opravljal različne državne službe, leta 1820 se je upokojil in se posvetil svoji stroki. V letih 1831 do 1836 je bil predsednik muzejskega kuratorija v Ljubljani in skupaj s kustosom Henrikom Freyerjem vodil poslovanje Kranjskega deželnega muzeja (predhodnika Narodnega muzeja Slovenije) v Ljubljani. Muzeju je daroval bogate zbirke kapnikov, mineralov, rastlin in živali. Leta 1832 je izdal knjižico z opisom Postojnske jame. Po njem se imenuje prvi v kraškem podzemlju najdeni hrošč drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii).
Hohenwartu je priznan prvi dokumentirani vzpon na Mangart, ki ga je izvedel leta 1794.
Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom
Franc Jožef Hanibal Hohenwart (1777 - 1844) iz stare kranjske plemiške rodbine je dobro govoril slovensko in je zahajal v krog Žige Zoisa. Na njegovo pobudo je začel obiskovati domače gore. Po prvih obiskih v Grintovcih in Mangartu je bil 1795 z Valentinom Vodnikom v Triglavskem pogorju in bil zraven, ko je le-ta zasnoval odo Vršac. Med francosko zasedbo ga je maršal Auguste Marmont, guverner Ilirskih provinc, obsodil na smrt, rešil pa ga je sklenjeni mir. Leta 1821je bil soustanovitelj ljubljanskega muzeja in je potem ves čas skrbel zanj. Leta 1838je v Izvlečku iz mojih dnevnikov o pohodih v kranjska visoka gorovja opisal svoja zanimiva popotovanja po domačih gorah. Josip Wester. Grintavcem v slovo, PV 1953, 55; tudi v: Planinsko berilo, 1969, 153; France Malešič. Franc Hohenwart iz Zoisovega kroga, KZ XIII, Kamnik 1996, 73.
France Malešič
?