Večer, Maribor - Zdenko Kodrič: Oplotniško turistično društvo je odprlo učno pot, ki jo je sofinancirala Evropska unija z devetimi tisočaki evrov.
Potok Oplotniščica je bil dolgo časa zamolčan hudournik. Zanj se ve le v Oplotnici, kjer domačini in obiskovalci občudujejo kaskade in perice, ki tu in tam perejo v vodi. Že vse poletje pa je del soteske, po kateri teče Oplotniščica, urejen in odprt za oglede. Turistično društvo Oplotnica je namreč na pobudo vrtnarskega tehnika Sebastijana Liparja lani začelo urejati sotesko oziroma vintgar, kakor ga imenujejo Oplotničani. Zinka Leskovar, predsednica oplotniškega turističnega društva, pove, da ima veliko zaslug za ureditev vintgarja prejšnja predsednica TD Tadeja Waldhuber. Prav ona je sledila Liparjevim zamislim in našla zvezo z Razvojno agencijo Kozjansko, ki je projekt preko ministrstva za kmetijstvo prijavila Evropski uniji in tam pridobila okrog 9000 evrov. Ko se je financiranju pridružila še občina s sedmimi tisočaki, je bila pot za ureditev učne tematske poti odprta.
Gaber zvestobe
"Turistično društvo je angažiralo člane, ki so opravili najmanj tisoč prostovoljnih delovnih ur, in konec letošnjega maja smo Oplotniški vintgar slovesno odprli," opozori Zinka Leskovar in doda, da je pot dolga poldrugi kilometer in da jo bo treba dopolniti. Nad vintgarjem je navdušen tudi oplotniški župan Matjaž Orter, ki poudarja, da bo učna pot v Oplotnico in Cezlak zagotovo privabila večje število domačih in tujih obiskovalcev. Oplotniški vintgar je blizu občinskega središča, nad kamnolomom Leva je manjši parkirni prostor, na lepo urejeni poti so smerokazi, ob zanimivostih pa še dodatni napis.
Poznavalca in običajnega pohodnika najprej presenetita Megličev slap in Povodnikov tolmun. Blizu je Anin gaber zvestobe, na glavni poti pa popotnika ustavi mogočna skala. Vili Podgoršek, profesor geografije z II. gimnazije Maribor in izjemen poznavalec fosilov ter pohorskih mineralov in kamnin, se pri njej ustavi. "Neverjetno," se začudi, "že tu se seznanimo z geološko zgodovino Pohorja. Pri kamnini lahko uveljavimo novo teorijo o nastanku pohorskega amfibolita. Teorijo je pred nedavnim postavila dr. Mirjam Vrabec, ki trdi, da je amfibolit nastal iz eklogita z retrogradno metamorfozo, kar pomeni, da se je kamnina oziroma eklogit spremenil nazaj v amfibolit. Skala v Oplotniškem vintgarju je nedvomen dokaz, da se je pri nastajanju Pohorja zgodilo prav to, kar trdi Vrabčeva," je navdušeno pripovedoval Podgoršek in opozoril, da ta kamnina sodi v vintgarjeve naravne eksponate. Četudi na skali ni bilo mogoče opaziti eklogita, je možno, da se skriva v notranjosti. Obrobni del kamnine predstavlja spremenjeni amfibolit, viden je celo zoisit, ki je redek na Pohorju, in tu sta še minerala zeolit in scolestit, v značilni obliki in barvi.
Cezlakit v čizlakit
Tematska in učna pot bo v prihodnosti morala upoštevati tudi druge minerale in kamnine. Oplotniški vintgar je priložnost, da se ljudje znebijo imena granit, ki naj bi ponazarjal pohorski kamen, in namesto tega začnejo uporabljati tonalit ali natančnejšo opredelitev granodiorit, ki je na Pohorju nastal pred približno 26 milijoni let. Na vrhu te poti je vasica Cezlak, ki ni znana le po kamnolomu, ampak tudi po kamnini čizlakit, ki jo je pred stoletjem odkril ruski raziskovalec in jo namesto cezlakit imenoval čizlakit.
Pot po vintgarju se nadaljuje ob hudourniku, ob katerem je tu in tam mogoče opaziti ostanke železnice, po kateri so iz Cezlaka prevažali dragoceni kamen v dolino. Na potoku so ostanki Flosarjevega mlina in Krivčove žage. Pozoren popotnik bo pri mlinu opazil razpoko, ki je le z ene strani obdana z gostim mahom. Nastala je zaradi posedanja zemlje. Nagnila se je proti potoku in spominja na žagan balvan v dolini Kamniške Bistrice in se imenuje Žagana peč. Tudi ta razpoka si zasluži tablo z napisom. Podgoršek opozori na ime učne poti. Po njegovem mnenju se ne bi smela imenovati vintgar, ampak soteska. Dokaz za to sta njeni oblika in morfološka zgradba. "Ko že omenjam ime, moram reči še to, da učno pot občina, turistični delavci in nemara tudi država obogatijo še z drugimi vsebinami. Če bo imela dovolj geoloških, naravnih, rastlinskih in živalskih znamenitosti, bo privlačna tudi za gimnazijce, geologe in turiste. Ko bo pot vsebovala vso to 'naravno razstavo', si bo zaslužila ime tematska učna pot," še pove Podgoršek.
50 žag in mlinov
Zadnji del soteske popotnika še popelje čez Jorčovo brv, ki ni znamenita le po svoji novi podobi, ampak zato, ker so urejevalci vintgarja pustili les stare brvi. Pod mostom so mogočne skale granodiorita.
Čisto na koncu se pot povzpne h gabru korajže in na kamnito želvo, na kateri je opazovalnica. Na tem kraju bi morali avtorji učne poti opozoriti na število žag in mlinov, ki so nekoč delovali. Starejši Oplotničani pravijo, da je bilo na Oplotniščici nad 50 mlinov in žag, Jorčova na primer je delovala še pred dvema desetletjema. Pot se konča v Dolini miru.
Zdenko Kodrič